Pregled triletnika pri psihologu in naša izkušnja


Pred kakim tednom dni sva bili z Nejo naročeni k psihologu. Priznam, da me je kot mamo ob prihodu vabila malce stisnilo, saj je ta pregled med mamami izjemno slabo sprejet in slovi kot čisto nepotreben. Večina mamic, vsaj sodeč po zapisih na spletu, ima slabo izkušnjo in zaradi tega sem dvomila, če bi sploh šli ali ne. Na koncu sem se odločila, da ne glede na izkušnje drugih greva. 

Neja je precej sramežljiva, ko spozna koga novega, stiska se k meni in noče odgovarjati na vprašanja.  Zato sem po premisleku na ta pregled gledala tako - če bo sodelovala, bo, če ne bo, pa pač ne bo. Res je, da psiholog v 15 minutah otroka, ki ga ne pozna, ne zmore oceniti tako, kot ga lahko nekdo, ki z njim preživlja veliko časa, npr. poleg staršev še vzgojiteljica, ampak če ne bo hotela sodelovati, le kdo se bo zavzel za mojega otroka, če ne jaz, ki sem mu mama?

Neji sem že kak teden dni prej povedala, da sva naročeni k psihologu in da tisti dan ne bo šla v vrtec. Obiska se je izjemno veselila in vsak dan je spraševala, kdaj bova šli k "zdravniku". Tudi doma je vsem veselo razlagala, kam gre.

Ko sva prispeli, so naju poslali v čakalnico, kjer se je Neja takoj zaigrala. Sestra mi je prinesla vprašalnik o otroku, ki se je nanašal na njegov razvoj pri treh letih in moja opažanja o njej. Izpolnjen vprašalnik sem vrnila sestri in čez nekaj minut naju je prijazna mlada psihologinja povabila naprej v njeno ambulanto. 

Neja je vstopila zadržano, a radovedno in zvedavo je opazovala psihologinjo. Le-ta jo je ogovorila, vprašala, kako ji je ime, a Neja ni hotela odgovoriti. Ponudila ji je, naj si izbere stol in ko sva se usedli, sva se začeli pogovarjati. Kljub temu da so bile uvodne besede namenjene meni, saj mi je psihologinja razlagala, čemu ta pregled, je ves čas pozornost namenjala tudi Neji in jo vmes kaj ogovorila. Kmalu se je Neja sprostila in se začela igrati s kockami, ki jih je pred njo postavila psihologinja. Naročila ji je, naj postavi stolp in v minutki je stal visok stolp. 

Medtem ko me je psihologinja spraševala o Nejinem značaju, je pred njo postavila sestavljanko in še preden ji je naročila, kaj naj naredi, je mala že sestavljala sestavljanko in jo tudi hitro rešila. Psihologinja je bila presenečena, kako hitra in bistra je. 

Nato ji je postavila nekaj vprašanj in Neja je na vsa, čeprav potiho (doma je vedno glasna) odgovorila, saj se je dovolj sprostila, da je tista prva sramežljivost minila. Psihologinja jo je spraševala osnovne stvari, npr. poimenovati je morala barve, narisati krog, odgovarjala je na vprašanja, kdo se pelje po cesti, kaj leti, kaj sije. Nato je psihologinja vzela knjigo o živalih in Neja je morala poimenovati nekaj otrokom zelo poznanih živali. 

Po pogovoru z otrokom sem prišla na vrsto jaz s svojimi vprašanji in medtem, ko sva se s psihologinjo zapletli v pogovor o odvajanju od plenic ponoči, se je Neja razkomotila in si veselo postregla z igračami na policah. 

Celoten pregled je potekal okrog 10, 15 minut, psihologinja pa je bila ne le izjemno prijazna in razumevajoča, pač pa je znala tudi pristopiti k otroku s pristopom, ki je otroka sprostil, da se ni zaprl vase. 

Po odhodu iz ordinacije sem bila zelo vesela, saj je bila za nama krasna izkušnja in pregled se mi res ni zdel tak bav bav, kot nekateri opisujejo. Vem, da je veliko odvisno od otroka, če želi sodelovati ali ne, a zdi se mi, da so bile Neji ponujene same take naloge, ki jo izjemno zanimajo (npr. zlaganje kock, sestavljank ...) in se je tudi zato lažje sprostila in sodelovala. Dokler nisva bili tam, nisem mogla vedeti, kako se bo izšlo. Dejansko sem pričakovala, da se bo Neja potegnila vase, da bo visela na meni in ne bo rekla niti a, a me je presenetila. Psihologinja je rekla, da se ob njenem nastopu vidi, da se ogromno ukvarjamo z njo in potrdila, da tudi vrtec ogromno prinese. 

Moj nasvet za ta pregled je, da ga ne jemljite že vnaprej za nekaj slabega, kot sem ga jaz in bodite pripravljene, da otrok morda ne bo hotel sodelovati. Ve ste otrokove mame, ve svojega otroka najbolje poznate in ve ste tam z njim in ve se morate zavzeti za svojega otroka. Prav tako predlagam, da se z otrokom pred pregledom pogovorite, kam greste, kaj boste tam počeli in mu ta pregled predstavite kot nekaj zanimivega. Triletniki že ogromno razumejo. Vsekakor pa vam želim, da bo tudi vaša izkušnja pozitivna. 



Ni komentarjev

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.