Ukinitev nočnega dojenja



Sama sem ena tistih "čudnih" mam, ki je najprej ukinila nočno dojenje in se šele nato lotila ukinjanja dojenja v celoti. Iste taktike sem se lotila pri obeh otrocih. Čeprav je bila izkušnja v nekaterih ozirih podobna, v nekaterih čisto drugačna, pa bi jo ponovno ponovila in se vsakič najprej lotila odvajanja od nočnega in šele nato od dojenja v celoti. Neja se je dojila do njenega 15 meseca, Anej pa je danes star eno leto in se še vedno doji (o tem, da bi prekinila z dojenjem, še ne razmišljam, saj se kljub preostali hrani še ogromno doji, tudi za uspavanje).

Zakaj?
Pri obeh otrocih je bil vzrok podoben, in sicer sta se ponoči ogromno dojila. Ko je bila Neja stara eno leto, sem izvedela, da sem noseča in kmalu so začele slabosti ter slabo počutje v nosečnosti tako napredovati, da mi je postalo nočno dojenje odveč. Neji so ravno v tistem obdobju rasli zobki in se je pogosteje dojila, zato sem nekega dne sklenila, da je pa zdaj dovolj stara, da nočnega dojenja več ne potrebuje.

Tudi pri Aneju je bila zgodba podobna. Nekje pri devetih mesecih se je začel ponoči vse pogosteje zbujati in dojiti. To dojenje ni potekalo tako, kot doslej, ko se je podojil, zaspal nazaj in spal nekaj ur, pač pa se je začel crkljati na dojki in spati z bradavičko v ustih. Tudi ko je zadremal, je ni spustil, jaz pa sem spala v enem in istem položaju, česar sem imela čez čas vrh glave, saj so mi drevenele roke, premakniti pa se nisem smela, saj se je takoj zbudil. Nekega dne, ko sem imela močno migreno, Anej nikakor ni hotel mirno spati in se je začel zbujati na eno uro, jaz pa sem si želela samo počivati, zato sem se po nekaj zbujanjih močno razjezila in rekla, danes pa je dovolj, danes pa zaključujeva z nočnim dojenjem.

Kdaj?
Pri Neji sem začela z odvajanjem nekaj dni zatem, ko je dopolnila eno leto. Poleg nosečnosti je bil razlog tudi v tem, da je šla kmalu v vrtec in res sem želela, da to opraviva prej, da bo v času uvajanja v vrtec en stres manj. Seveda se je še vedno dojila zvečer za spanje in zjutraj, preden je vstala, a nisem je hotela več dojiti sredi noči.

Pri Aneju sem začela z odvajanjem pri njegovih desetih mesecih. Tudi pri njem sem hotela počakati vsaj do prvega leta, a neprespane noči, utrujenost in razlog, da sem zanj postala duda, so odločitev pospešile. 

Kako?
Za začetek je bilo potrebno to, da sem sama pri sebi trdno sklenila, da ne bom obupala in bom nadaljevala s svojo odločitvijo ne glede na vse. Pripravljena sem bila na nekaj neprespanih noči, oborožila pa sem se z vodo, saj dojenja nisem hotela nadomeščati z adaptiranim ali navadnim mlekom. Prav tako jima ponoči nisem hotela ponujati hrane, saj ju nisem hotela navajati na nočno hranjenje. Ponoči sta se bolj kot ne crkljala na dojki, ker noben od njiju ni imel umetne dude.

Prva noč je bila pri obeh izjemno težka, saj sta se vsakič, ko sta se zbudila, hotela dojiti in ko nista dobila, kar sta želela, sta jokala. Namesto dojke sem ponudila vodo, ko pa sta jokala, sem ju crkljala, stiskala k sebi ali nosila po sobi, dokler nista zaspala nazaj. To se je skozi noč ponovilo kar nekajkrat. 

Vsako naslednjo noč je bilo lažje, saj se je število zbujanj vsako naslednjo noč zmanjševalo, čas joka pa je bil tudi krajši. Po nekaj dneh sta spoznala, da ponoči več ne dobita dojke in se s tem sprijaznila.

Spanje
Pri Neji je trajalo tri noči, da se je ponoči odvadila dojenja. Te tri noči je spala na meni, četrto noč pa je celo noč prespala v posteljici. Seveda ni takoj začela spati, saj se je kak mesec ali dva zbujala še enkrat na noč, spila vodo in zaspala nazaj. Je bilo pa od takrat lažje, saj je kmalu po uvajanju v vrtec in popolni ukinitvi dojenja začela spati celo noč in še danes, če slučajno ni bolna, spi od osmih do najmanj sedmih zjutraj (čez teden, ko gre v vrtec, se zbujamo ob sedmih, čez vikende pa spimo tudi dlje, čeprav ne vedno).

Pri Aneju je bilo čisto drugače. Pri njem je trajalo pet dni, da je začel ponoči boljše spati in ni več tako pogosto jokal, a kljub temu da ga ponoči več ne dojim, še ne prespi noči. Prespane noči oz. noči, ko je spal od osmih do vsaj petih zjutraj, bi lahko preštela na prste ene roke. Po navadi se prvič zbudi ob dveh, treh ponoči in se nato zbuja na nekje uro in pol. Takrat mu ponudim vodo, tam po peti uri pa ga podojim. To, ali zaspi nazaj takoj ali pa joka nekaj časa, je odvisno od več dejavnikov (prehlad, naporen dan, polna luna ...). 

Kljub temu da Anej še ne prespi noči oz. so te redke, pa sem vesela, da sem ga ponoči odvadila dojenja, saj od takrat tudi jaz lepše spim in zjutraj sem bolj naspana (tudi če se Anej pogosteje zbuja), k čemur pripomore to, da se lahko namestim, kot želim in ne spim vedno v enem in istem položaju.

Nikakor ne trdim, da je moj način pravilen oz. bi morale otroke prej odvaditi nočnega dojenja, a meni in moji družini je ta način ustrezal. Tudi zato, ker sta bila oba otroka prava zizoholika, ki sta sicer jedla gosto hrano, a sprejela sta jo šele po prvem letu. Neja je obroke v celoti nadomestila šele po 14. mesecu, Anej pa je začel jesti malo več goste hrane kot le za vzorec pred nekaj dnevi.

Ni komentarjev