Starost so le številke


Lani, ko sem dopolnila 30 let, me je kar nekaj ljudi vprašalo, kako se počutim sedaj, ko sem prestopila nov mejnik v letih. Lani se kot novopečena mamica drugega otroka s tem vprašanjem nisem preveč obremenjevala, letos pa sem nekaj dni pred rojstnim dnem po naključju spomnila na to in mi je dalo misliti. 

Mislim, da je odgovor očiten. Ne počutim se nič drugače kot  takrat, ko sem jih imela 29. Ali ko sem jih imela 20. Res je, da se je marsikaj spremenilo. Res je, da sem se spremenila tudi jaz. Ampak tako kot pri dvajsetih tudi sedaj počnem stvari, ki jih imam rada. Tako kot pri dvajsetih tudi sedaj obstajajo stvari in ljudje, ki me razjezijo, razžalostijo ali obratno, osrečijo in razveselijo. 

Zagotovo je marsikaj drugače, saj sem do tridesetega leta doživela precej stvari, odrasla in postala dorasla mnogim stvarem, ki jih mogoče pri dvajsetih (še) nisem razumela. Tudi na življenje in na to, kaj bi rada dosegla v življenju oz. kar bi rada doprinesla ljudem okrog sebe, sem začela gledati drugače. Precej sem dozorela, postala samozavestnejša, manj se obremenjujem s stvarmi, zaradi katerih sem včasih v sobi jokala, drugače gledam na okolico in ljudi okrog sebe in jih skušam bolj razumeti in ne prehitro obsojati. Ampak te stvari pridejo z leti in izkušnjami. Nekateri jih dobijo prej, nekateri pozneje. 

Največja sreča v mojem življenju pa sta moja otroka. Pri dvajsetih se zagotovo še nisem počutila dovolj zrelo, da bi lahko vzgajala in tudi sedaj se mi včasih zdi, da mi ne gre čisto nič od rok, kar se tiče vzgoje, a moja otroka sta v moje življenje prinesla nov čar. 

Včasih slišim, da kdo reče, da je življenje z rojstvom otrok dobilo smisel. Pa saj ne, da ga brez otrok ne bi imelo, a ko enkrat postaneš mama, življenje dobi nek nov zagon. Odslej nisi več le ti, odslej nisi več odgovoren le zase, pač pa imaš ob sebi mala bitja, ki jih želiš vzgojiti v dobre, sočutne ljudi, a hkrati bi jih rad obvaroval pred krutim svetom, v katerega so rojeni.

Mnogi so mi rekli, da se po tridesetem letu vse spremeni, a meni se zdi, da življenjske prelomnice niso leta, pač pa dogodki. Dogodki, ki nam spremenijo življenje in obrnejo njegov tok, pa naj bo to faks, nova služba, otroci, potovanja ali kaj drugega. Dogodki, ki nas izoblikujejo, nas učijo, prinašajo nove izkušnje.

Leta so zgolj številke. Ni pomembno, če jih šteješ 20, 30 ali 50, pomembno je, kako se počutiš. Pomembno je, da se imaš rad in počneš stvari, ki te veselijo. Pomembno je, da se zavedaš, da imamo zgolj eno življenje in da je vsak nov dan nova priložnost. Da smo dobri, da počnemo dobre stvari, da si podarjamo ljubezen in se izogibamo negativi, ki je je čisto preveč okrog nas. 

Štejem jih 31, a ne počutim se nič drugače kot pri 21, le bolj izkušena in srečnejša sem. 


Ni komentarjev

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.