Na pot novim izzivom


Po dolgem času se vračam z objavami in ponovno objavljanje začenjam z novimi izzivi, ki sem se jih lotila v mesecu marcu. Leto 2019 se zame ni najbolje začelo niti nadaljevalo (o tem kdaj drugič), zato sem se odločila, da si postavim nekaj izzivov, ki se jih bom skušala držati in bom spet več začela misliti nase in na svoj notranji mir.

Postni čas - novi izzivi
Že dlje časa razmišljam o načinu prehranjevanja v našem domu in ker se zadnje času nisem dobro počutila, saj sem bila precej utrujena in vsak dan me je spremljal občutek napihnjenosti, sem se odločila, da postni čas (ki je pri nas ob petkih tradicionalno brezmesni) izkoristim za to, da v svoj način prehranjevanja vnesem spremembe.

Z mislijo o tem sem se začela poigravati že nekaj tednov prej, ko je Erik dobil rezultate krvne preiskave, ki niso pokazali nič dobrega in je moral na dieto, a postni čas sem izkoristila za to, da bi tudi preostala družina (pri tem mislim predvsem na očeta) lažje sprejela, da nam odslej kuham posebej. V kuhi moje mame je namreč ogromno mastnega, bele moke, sladkorja, cvretja in ni čuda, da se nisem počutila dobro.

Prvi sklep, ki sem ga sprejela v postnem času, je, da v tem času ne bom uživala mesa in mesnih izdelkov, tj. salam in podobno. Nekaj časa sem celo razmišljala, da bi se odpovedala vsem živalskim izdelkom, a dvomim, da bi zdržala brez jajc in rib. Zaenkrat mi zelo dobro uspeva ne jesti mesa in moram priznati, da ga ne pogrešam preveč. Sicer me je v zadnjih treh tednih občasno prijelo, da bi si spekla kak kos piščanca oz. naročila hamburger, a me želja ni nikoli dovolj premagala, da bi prekinila post.

Drugi sklep je bil, da bom zmanjšala vnos sladkorja in bele moke. Popolnoma se jima nisem odpovedala predvsem zato, da si lahko občasno privoščim kako sladico, ki jo naredi mama, kot so na primer buhteljni. Njeni so meni osebno najboljši. Kljub vsemu pa belo moko zamenjujem s pirino, sladkor pa z agavinim sirupom ali kokosovim sladkorjem, če ga že uporabljam.

Tretji sklep pa je bil, da v tem času poiščem in preizkusim čim več različnih in novih brezmesnih receptov. Moj cilj je nekako v 40 dneh skuhati 40 različnih brezmesnih kosil. Ideje iščem povsod po spletu in potem recepte prilagajam glede na svoj okus. Do sedaj sem skuhala že kar nekaj odličnih jedi, ki se pred tem niso znašle na mojem jedilniku, a odslej se bodo zagotovo pogosteje. Najbolj vesela pa sem, da čisto vsak obrok vsebuje zelenjavo ter da je večina jedi primerna tudi za našega dojenčka. 

Dnevnik hvaležnosti
V zadnjih tednih se nisem počutila slabo samo telesno, pač pa tudi duševno. Marsikaj me je pestilo, imela sem občutek, da sem izgubila stik z žensko v sebi, bila sem precej pesimistična in negativno nastrojena, zato je bil skrajni čas, da v tej smeri nekaj naredim in začnem spet gledati pozitivno na življenje.

Po navdihu blogerke in Instagramerke Happy dnevnik sem začela v sredi marca pisati svoj dnevnik hvaležnosti. Ideja je, da vsak dan pred spanjem razmišljam o pozitivnih stvareh in zapišem, za kaj sem hvaležna tisti dan.

Tale dnevnik mi omogoča, da se pred spanjem osredotočim na pozitivne stvari, da svojo dušo napolnim z lepoto in tako lažje in mirneje zaspim.

Nove priložnosti
Zadnja odločitev, ki je padla sočasno s pisanjem dnevnika hvaležnosti pa je, da bom večkrat dala priložnost novim stvarem in se ne bom sekirala za to, kar bodo drugi rekli. Lansko leto sem izpustila iz rok kar nekaj lepih priložnosti, ker se mi je zdelo, da bo tako lažje zame in za mojo družino, pa mi je sedaj, ko razmišljam o tem, žal. Ker to niso bile pravilne odločitve in dvomim, da bi negativno vplivale na nas. Očitno sem bila le v takem obdobju, da se mi ni dalo ubadati z drugim kot z otrokoma in sem iskala izgovore, zakaj ne početi kaj drugega.

A leto se je že začelo z eno zanimivo priložnostjo in prepričana sem, da se vse stvari v življenju zgodijo z razlogom, le zagrabiti jih moramo, ko imamo priložnost in si dati možnost, da gremo izven svojih okvirjev. 


Ni komentarjev

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.