Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

sobota, 05. januar 2019

Adijo 2018, dobrodošlo 2019!



Leto 2018 se je poslovilo, mi pa smo se po dveh prazničnih dneh vrnili v stare tirnice. V zadnjih dneh je bilo vsepovsod polno pogledov nazaj v leto 2018, predogledov, kaj se je dogajalo in kovanj načrtov za leto 2019. Naše leto se sicer ni začelo najboljše, saj je Anej zbolel in le upam lahko, da ne bomo nadaljevali v tem slogu. 

POGLED NAZAJ
Tudi sama se že nekaj dni oziram nazaj v leto 2018, razmišljam o vsem, kaj se mi je zgodilo in ugotavljam, da leto 2018 ni bilo moje leto. Resda sem dobila drugo največje darilo v svojem življenju - sina, a na splošno je bilo leto 2018 zelo težavno na področju odnosov z drugimi in mojem delu na sebi. Že na začetku leta sem kljub obilici načrtov in idej zastala in celo leto stagnirala na isti liniji. Ko sedaj gledam nazaj, se mi zdi, da smo čisto vsi preveč vlekli vsak na svojo stran in se premalo trudili prisluhniti drug drugemu.

Naporna nosečnost
Drugega otroka sva načrtovala in si ga zelo želela, a sama nosečnost je bila zame psihično zelo naporna. Celo nosečnost sem imela težave z urinom, v prvih mesecih mi je bilo izjemno slabo, bruhala sem, bila sem brez energije in pomanjkanje energije se je v bistvu nadaljevalo skozi celo nosečnost. To je bilo tudi obdobje, ko je začelo prihajati do trenj v najinem odnosu z Erikom, saj nikakor ni mogel razumeti mojega slabega počutja in mi med nosečnostjo nuditi dovolj podpore pri skrbi za Nejo.

Težek porod, a najlepše darilo
Sredi maja se nam je pridružil najlepši in najbolj sladek fant na svetu. Sam porod mi ni ostal v lepem spominu in morda zato o njem še nisem pisala, a zagotovo se bo našlo mesto med objavami tudi za mojo drugo porodno zgodbo. Aneja smo vsi lepo sprejeli, tudi Neja se je hitro navadila nanj in na eni strani se je začelo eno najnapornejših obdobij, na drugi pa eno najlepših in najbolj ljubečih.

Naporen partnerski odnos
Rojstvo drugega otroka je zelo vplivalo na najin partnerski odnos. Nekako se mi zdi, da so se najini pogledi na družino in partnerski odnos spremenili in šli v svojo smer. Jaz sem se zavedala, da dva otroka pomenita več dela in skrbi, on pa je nekako pričakoval, da bo vse po starem, da bo še vedno počel svoje stvari kot doslej in mi le občasno pomagal. 

Neprestani očitki in slaba vest
Leto 2018 je bilo težko leto tudi za preostale družinske člane in nekako je vse skupaj zelo vplivalo na naše odnose. Že v času nosečnosti, a še bolj po Anejevem rojstvu so se začeli neprestani očitki in zbujanje slabe vesti. Že v prvem tednu po porodu sem poslušala, kako nič ne počnem, kako samo ležim in dojim Aneja, zakaj nič ne pomagam, kako slaba mama sem, da ne znam skrbeti za Nejo, neprestano so popravljali način moje vzgoje ... Vsi ti očitki in nepodpora so izjemno slabo vplivali name in na koncu sem preprosto obupala in zastala nekje na poti, brez idej, kako napredovati. 

Neuresničene želje in načrti
Za leto 2018 sem imela kar nekaj načrtov in idej, a na žalost so ostale neuresničene. Vedno, ko omenjam svoje ideje in načrte, so moje želje zatrte že v kali in sčasoma sem obupala, da bi se sploh česa lotevala. 



NAČRTI IN ŽELJE ZA 2019
Nisem človek, ki bi z novim letom sprejemal sprejemal vrsto zaobljub, ker verjamem, da če si nekaj želiš, lahko začneš v tistem trenutku, pa naj bo to prvi dan v letu ali sredina tedna sredi meseca sredi leta. Pomembni sta volja in motivacija. A kljub vsemu sem ob pregledu lanskega leta sprejela nekaj zaobljub.

Delo na sebi 
V tem letu želim več časa posvetiti sebi in delu na sebi. Zdi se mi, da sem se lani razdajala vsem, nase pa sem nekako pozabila - sploh po Anejevem rojstvu. Po obeh rojstvih so bili moja glavna "telovadba" sprehodi, zato želim to spremeniti in vsaj trikrat na teden telovaditi. Prav tako želim nameniti več časa delu na sebi v psihičnem in duhovnem smislu - zdi se mi, da sem se začela gibati v pravo smer že lani, a letos želim storiti še več -  da bom boljša oseba in boljša mama.

Služba
Po tem, ko sem pred tremi leti ostala brez službe, sva se z Erikom odločila, da je čas za družino. Po prvem otroku je sledil drugi in sedaj je končno čas, da se posvetim temu področju in si skušam najti službo, upam, da tako, v kateri bom ostala čim dlje časa.

Blog
Za blog si ne želim delati nekih velikih načrtov. Odkar sem se prenehala sekirati za številke, se mi je odvalil velik kamen od srca in lažje se spravim k pisanju objav, saj pišem po navdihu in ko imam čas, nisem pa obremenjena s tem, da moram nujno kaj objaviti. Sem pa sklenila, da kljub vsemu želim pogosteje objavljati kot le enkrat ali dvakrat na mesec, zato sem določila, da bom objavljala najmanj dvakrat na teden, hkrati pa želim večkrat pisati o temah, o katerih si doslej nisem upala. Moj blog je poleg vsega tudi zatočišče, v katerem razčiščujem stvari in dajem svoja čustva ven iz sebe.

Za konec pa še voščilo:
V novem letu vam želim
 čim več nasmehov in pozitivnih dni,
 čim več zdravja vam in vašim malčkom,
 čim več lepih trenutkov z družino, prijatelji, sodelavci,
 da bi hodili po poti, ki vam je namenjena, ponosni in z vero vase. 
 da bi uresničili zadane cilje, premagali strah in naredili nekaj izven vaše cone udobja,
 da bi verjeli vase,
 da bi znali ceniti malenkosti in bi vam bile zvezde naklonjene.

Srečno 2019!

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig