Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

ponedeljek, 08. oktober 2018

Sreča ni samoumevna


Velikokrat, ko me kdo kje sreča, reče, kako srečna izgledaš, vedno si nasmejana, pozitivna, kar siješ. In ne samo to, vedno mi pripišejo manj let, kot jih imam, čeprav jih ne skrivam. 

Pa sem res vedno srečna? Nisem. Velikokrat sem nezadovoljna, velikokrat jokam, velikokrat jamram. Toda to ne pomeni, da moram vedno in vsepovsod svoje težave razkrivati svetu. In to ne pomeni, da se pretvarjam. Preprosto sem se odločila, da bom v komunikaciji z drugimi ljudmi najboljša jaz. Ker si ljudje zaslužijo, da sem do njih prijazna in ljubezniva, četudi se oni morda v tistem trenutku ne počutijo najboljše. Ker nimam pravice nekomu pokvariti dneva in mu izbrisati nasmeha, samo zato ker imam jaz slab dan.

Včasih sreča ni zgolj čustvo, včasih je sreča izbira. Sami se lahko odločimo, da nas bodo razveseljevale že majhne stvari in ne bomo želeli vedno več oz. želeli tistega, česar pod nobenim pogojem ne moremo dobiti. Da pridemo do tega, je potrebnega veliko dela na sebi, a se da.

Sami se lahko odločimo, kakšni bomo v odnosu do drugih. Tako v živo, ko imamo človeka pred sabo, kot tudi na spletu, ko nekomu pišemo komentar. Čeprav sedimo pred računalnikom in ni osebnega stika, je na drugi strani oseba. Oseba s čustvi, ki ima svoje skrbi, svoje težave, svoj razlog za veselje in dobro voljo.

Sami se lahko odločimo, da bomo pozitivnemu dali prednost pred negativo. Dobro volji pred slabo. Miru v sebi pred nezadovoljstvom in stresom.

Kajti ...

... lažje je čutiti nezadovoljstvo, kot biti srečen in pomirjen v sebi.

... lažje je tarnati, kot nekomu nameniti dobro besedo.

... lažje se je razjeziti, kot mirno in pristransko reagirati.

... lažje je videti kozarec na pol prazen kot na pol poln.

So stvari in dogodki, ki tudi mene razjezijo, spravijo v slabo voljo, mi pokvarijo dan. A kljub temu se takrat trudim, da nisem zadirčna, da se ne obnašam grdo in pazim, kaj govorim, saj imam dva otroka, katerima sem vzgled in katera si ne zaslužita zlovoljne in jezne mame, saj nista onadva kriva, da se jaz slabo počutim.

Če sem slabe volje, otroka to čutita in to odražata - eden z jokom, drugi s trmarjenjem. Če sem nemirna, sta nemirna tudi otroka. Ko sem pod stresom in živčna, se to prenaša tudi na otroka. Če pa se smejim, sem mirna in pozitivno naravnana, pa sta nasmejana, mirna in vesela tudi onadva. Takrat mali lažje zaspi, manj joka, Neja pa je bolj dojemljiva in se da vse zmeniti z njo.

Trudim se biti najboljša verzija same sebe. Za svoje boljše počutje in za svoja otroka.

Nekaj nasvetov, ki mi pri pozitivi in dobrem počutju pomagajo, pa vam zaupam v eni izmed prihodnjih objav.

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig