Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

sobota, 13. oktober 2018

Mami, daj pleničko!


Neja je stara dve leti in še vedno ima plenico. Za marsikoga nepomembna informacija, toda ne za našo družino. Dve leti in še vedno v plenicah? Sramota! Že ko se je začelo poletje in se je bližal Nejin rojstni dan, so se začeli komentarji na to temo, toda ne usmerjeni na naju z Erikom, pač pa na Nejo. "Dve leti si stara, pa imaš še vedno plenico. Fuj te boj. Pri teh letih pa bi morala lulati in kakati že v kahlico." "Pri nas boš lahko na počitnicah le, če boš lulala in kakala na kahlico." "Pa kako to, da je še ne dajeta na kahlico, dve leti bo že stara." ipd.

Aaaaa, najraje bi kričala. In vse skupaj nekam poslala. To, da moja trditve, da bo že hodila na kahlico in bo brez pleničke, ko bo pripravljena, vedno naletijo na gluha ušesa, ni nič novega. Pa kaj če sem jaz mama temu otroku, kaj pa jaz vem. Oni so imeli otroke pred mano. *zavijamzočmitakomočnodamežeboli*

In kako se je pri nas začelo navajanje na kahlico in odvajanje od plenic? Nejo sva skušala navajati na kahlico že zelo zgodaj, še preden je dopolnila eno leto, a bog ne daj, da bi hotela sesti na njo, še posebej ne brez pleničke. Že ko je kahlico videla, je začela jokati. Pa sva vse skupaj odložila do zime, ko ji je kahlica postala zanimiva. Večkrat je brez pleničke sedela na njej, tudi po pol ure, brala knjige, se igrala, a bog ne daj, da bi jo uporabila za to, čemur je namenjena. Vedno se je polulala takoj za tem, ko je vstala s kahlice. Do poletja sva jo dajala na kahlico, kadar je izrazila to željo, ko pa ni hotela, je nisva silila.

V vrtcu je nosila plenico, doma pa ji je bilo zanimivo, da je ni imela, zato je bila v vročih poletnih brez plenice, večkrat na dan pa je šla na kahlico. Kljub temu pa je odvajanje potekalo počasi, saj sem opazila, da na začetku še sploh ni začutila, da jo tišči na stranišče, in tudi pozneje, ko je že ugotovila, da jo tišči, ni nič rekla in je povedala, da se je polulala, ko ji je že ušlo. Tako smo včasih v eni uri brisali lužice po stanovanju kar štiri- ali petkrat. Med odvajanjem je večkrat sama prosila, naj ji dam plenico in njeno željo sem upoštevala. Ničesar nisem hotela početi na silo, ampak sem hotela dati času čas, saj sem prepričana, da bo že brez plenice, ko bo pripravljena na to.

Vmes smo šli na morje, kjer je bila brez plenice, a ne ves čas, saj smo v teh treh dneh veliko hodili okrog, ko pa smo prišli domov, pa ni več hotela biti brez plenice. Na kahlico je šla, a potem sem ji morala vedno dati plenico nazaj gor. Ko se je začel vrtec, je nisem hotela dodatno obremenjevati, saj sem videla, da prvi teden vrtec ni dobro vplival na njo, zato ji pleničke nisem jemala, je pa vsak dan hodila na kahlico. O odvajanju sem se pogovarjala tudi z njeno vzgojiteljico, ki je dejala, da jih bodo v vrtcu konec septembra začeli navajati, da bodo po obrokih hodili na WC, zato sem imela upanje, da ji bo vse skupaj zanimivo in bomo mogoče napredovali. 

Napredujemo, a počasi. Na kahlico hodi redno, obdobja, ko je brez pleničke, pa so redka, a sem prepričana, da se nikamor ne mudi in še ima čas, da damo plenico stran. 

A komentarje na to temo pa še vedno poslušam. Ravno zadnjič smo se nekaj pogovarjali o tem in ko sem rekla, da se vsak otrok odvadi, ko je pripravljen, mi je oče zabil nazaj: "Ni res, to je od starša odvisno!" Ampak ok, po njegovem jaz res nimam pojma in očitno sem najslabša mati na svetu, saj kritizira čisto vsako stvar, ki jo počnem z otrokoma. Če otrok ponoči ne spi, sem kriva jaz. Če je otrok lačen ali žejen, sem kriva jaz, ker je ne pitam s hrano in pijačo vsako sekundo, čeprav jo ves čas sprašujem, če bo kaj jedla ali pila (da ne omenjam, da zna že sama prositi za hrano in pijačo), če otrok joče, sem kriva jaz, ker nisem v sekundi dešifrirala, kaj ne narobe, če otrok pade, sem kriva jaz, ker je ne pazim (najboljše, da oba zavijem v vato, da si ja ne bosta česa naredila).

Drži, nekateri otroci so brez pleničke že pred drugim rojstnim dnem. Nekateri pa ne in moja Neja je med ta drugimi. Ko bo pripravljena, bo že brez plenice, do takrat pa je ne mislim siliti v ničesar samo zato, ker si nekateri domišljajo, da imajo več pojma o mojem otroku kot jaz.

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig