Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

četrtek, 02. avgust 2018

Gremo na počitnice



Ta teden sem doživela že pravi vrtiljak čustev - od popolne mirnosti in veselja do trenutkov, ko sem bila na robu živčnega zloma in sem se prav pošteno zjokala. Pa naj še kdo reče, da ne smem jesti čokolade. 

Neja je od ponedeljka na počitnicah. Nekako mi gre slalom med dvema otrokoma in gospodinjstvom boljše od rok, kot sem pričakovala. Prvi dan sem se še lovila z obema, drugi dan pa smo bili že prav utečena ekipa. Neja uspe vsaj nekaj minut obdržati koncentracijo in mi pomaga pri gospodinjskih opravilih, preden pobegne po svoje raziskovat (po navadi ravno tja, kamor ne sme), na srečo pa sta otroka složna vsaj pri popoldanskem spancu in skupaj potegneta kakšno uro, da uspem v miru skuhati. Česar mi ne uspe narediti čez dan, postorim zvečer, ko zaspita. Po navadi je to po deseti, saj ta vročina vpliva tudi na prej ustaljeni večerni ritem našega najmlajšega člana. 

Najnapornejši so večeri. Ko se utrujenost riše že na očeh obeh otrok, vročina še vedno bije, spalnice (ki gleda na zahod, tako da vanjo sije sonce vso popoldne) pa ne uspemo prezračiti, dokler ne pade tema, tako so večeri prave bitke. Saj Neji še nekako uspe zaspati kljub vročini, Anej pa je pravi bošček, joka in tako ga moram nositi zunaj ali pa voziti v vozičku do devetih zvečer, ko se malce ohladi in lahko začneva z večerno rutino. 

Prav vesela sem, da je prvi teden za nami. Jutri pa se odpravljamo na kratke počitnice. Po eni strani se jih izjemno veselim, saj mi bo pasala sprememba okolja, po drugi strani pa sem malce v dvomih, kako bo na počitnicah z majhnim dojenčkom. Z Nejo sva se prvič odpravila na oddih, ko je bila stara eno leto. Naše prve družinske počitnice sem si zapomnila kot čudovite, a hkrati izjemno naporne. Neji sta ravno v tistem času rasli zgornji trojki, zato ni hotela ničesar jesti, ogromno se je dojila, bila  precej nerazpoložena in jokava, a po drugi strani radovedna in je najbolj uživala na sprehodih. 

Že prav vidim, da danes ponoči od vznemirjenja in skrbi, ali smo res vzeli vse, kar potrebujemo, ne bom spala. Čeprav ženske po navadi itak spakiramo preveč, za vsaj slučaj. Zato tudi sedaj, ko se bliža polnoč, s sveže nalakiranimi nohti tipkam te vrstice. Bi jih že prej, pa sva z Erikom šele sedaj končala s pakiranjem. Ki sva se ga lotila šele ob desetih zvečer, ko sta otroka zaspala in sva se stuširala. Jaz ne vem, če sva samo midva taka, a pakiranja se vedno lotiva v zadnjih trenutkih. Danes sva se ves dan pogovarjala o tem, da morava pripraviti prtljago, a sva počela druge stvari in se nikakor nisva uspela spraviti zraven. Na srečo za vikend oddih ne potrebujemo ogromno stvari.

Odpravljamo se v Dobrno. To sicer ni lokacija, ki bi jo postavila na prvo mesto za družinske počitnice, a moja mama je trenutno tam iz zdravstvenih razlogov, pa smo se odločili, da se ji pridružimo ta vikend. Z Erikom sva tam že bila in je prav lepa lokacija, upava pa, da bo tudi najinima otrokoma pasala sprememba okolja. Tako kot bo nama. 



SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig