Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 22. junij 2018

Več podpore, manj obsojanja


"Nosečnice samo jamrate. Nič vam ne paše. Pa saj nosečnost ni bolezen. Pa mlade mamice. Nič vam ni prav, stalno se pritožujete. Kako smo pa potem me zmogle?" Dandanes se nosečnica ali mlada mama sploh ne sme več oglasiti, že posluša takšne in podobne komentarje. Ker v naši družbi še vedno velja, da mora mama zmoči vse - po porodu imeti pospravljeno stanovanje, skuhane najmanj tri obroke na dan, zrihtane starejše otroke, podojenega dojenčka na njegovo željo, hkrati pa ne sme biti zanemarjena z razmršenimi lasmi in v stari, udobni trenirki, ampak vedno urejena z opranimi lasmi, v spodobni obleki in nasmejana. 

Ljudje radi uporabljajo rek 100 ljudi, 100 čudi, ko pa pride do nosečnic in mladih mamic, pa bi morale biti vse iste in se na ta rek rado pozablja, saj se mame rade primerjajo med sabo. Pa smo si res tako podobne? V marsikaterem oziru mogoče, toda kljub temu smo drugačne. Zagotovo bosta dve mami isto situacijo obravnavali drugače in v njej drugače ravnali ter jo drugače dojemali, saj gre za dve različni osebi z različnimi hotenji in videnji. Kako bo nosečnica ali mama dojemala določene stvari, je precej odvisno tudi od njenega karakterja. Nekatere zmorejo vse (oz. vsaj tako se zdi), drugim pa je pač težje in s tem ni nič narobe. 

Nosečnost morda res ni bolezen, a kljub temu za marsikatero ni blaženo stanje. Gre za stanje, ko ženska ni več odgovorna samo zase, pač pa tudi za malo bitje, ki raste pod njenim srcem in prav je, da v tem času čim bolj pazi nase. Marsikatera ženska gre skozi rizično nosečnost, ki jo prisili k počitku, marsikatera se po porodu spopada s poporodno depresijo, a večinoma se ljudje na to sploh ne ozirajo in se obnašajo, kot da te stvari sploh ne obstajajo. Če pa se o tem že piše, pa spet samo jamramo.

Jaz sem za razliko od prve v drugi nosečnosti veliko jamrala in mi čisto nič ni mar, kaj si kdo misli o tem. Zame je bila psihološko druga nosečnost precej naporna in utrujajoča in ne vem, zakaj bi se morala delati srečno in zadovoljno, če nisem bila. Vse nosečnosti niso lepe in tudi vsi trenutki materinstva niso čudoviti. Pridejo težki dnevi, težki trenutki, ko paše, da pojamram prijateljici, ko paše, da zapišem blog objavo in dam svoje občutke ven iz sebe. Zadnja stvar, ki jo takrat potrebujem, je obsojanje in komentarji v smislu: "Tudi me smo imele majhne otroke in smo vse zmogle brez jamranja." Ne verjamem, da obstaja mama, ki ji kdaj ni bilo težko. Če pa si bila tiho in svojih občutkov nisi delila z drugimi, pa to ne pomeni, da moram biti tudi jaz tiho!

Draga nosečnica, draga mamica, razumem te. Nisi edina. Če ti je težko, kar pojamraj in daj to ven iz sebe. Zagotovo se bo našla prijateljica, ki ti bo z veseljem prisluhnila, nosečnica, ki je komaj čakala, da bo nosečnosti konec, mama, ki se ji zdi, da ne zmore in se bo sesula. Nisi sama in ko te kaj teži, daj to ven iz sebe!

Kako lepo bi bilo, če bi se ženske med sabo bolj podpirale in manj obsojale!

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig