Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

torek, 19. junij 2018

Duda? Hvala, ne!


"Kako je tvoj dojenček debel." "Preveč ga dojiš." "Zakaj mu non-stop moliš dojko pod nos?" "Daj mu umetno dudo!" S takšnimi in podobnimi komentarji se srečujem že nekaj tednov in podajajo mi jih ljudje, ki so mi najbližje in ki bi mi morali biti v največjo oporo. Ljudje, ki so mi pri Nejinem dojenju najbolj stali ob strani, me sedaj najbolj kritizirajo.

Tudi Aneja sem si želela dojiti in presrečna sem, da nama je dojenje steklo. Sesati je začel že v porodnišnici in če odmislim težave prvega tedna, ko se ni hotel dojiti na levo dojko, dojenje poteka super. Anej se veliko doji, hkrati pa nima težav s krčki ali kolikami, tudi poliva ne, razen kdaj, ko spije preveč mleka, težav s kakanjem nima in spi zelo lepo. Lahko bi rekla, da je zelo "priden" dojenček, čeprav te besede za dojenčke ne maram preveč.

Ko sva se vrnila iz porodnišnice, sem pričakovala tako podporo, kot sem jo imela pri Neji, a tokrat se je vse obrnilo drugače. Že prvi teden, ko sem bolj kot ne počivala po porodu, sem poslušala očitke, da nič ne počnem, da samo ležim, da je mali ves čas na dojki ... Čeprav sem si rekla, da ne bom dovolila, da mi bodo ti komentarji stopili na žulj, ampak jih bom ignorirala, mi ni uspelo vedno in včasih, ko sem imela slab dan, sem se celo zjokala. Na srečo pa mi je v največjo oporo Erik, ki me zna hitro pomiriti.

Z Erikom sva se že pred porodom odločila, da Anej umetne dude ne bo imel. Jaz sem razmišljala, da bi mu jo ponudila, da bi mi bilo potem lažje tudi z Nejo, a Erik mi je odločno odvrnil, da če je Neja ni imela, je tudi Anej ne potrebuje. Prvi mesec nam je šlo lepo brez dude, dokler meni ni prekipelo zaradi komentarjev in sem se v trenutku slabosti v trgovini odločila, da kupim dudo. Malemu sem vsakič, ko se je najedel in je želel še sesati, ponujala dudo, a jo je vedno pljunil ven. Ni in ni je hotel sprejeti, Erik pa se mi je na ves glas smejal in mi rekel: "Da mu kupiš dudo, sem ti dovolil samo zato, da bom videl, kako jo pljuva ven."

In potem je prišel dan, ko smo imeli prvo posvetovalnico. Ko je sestra stehtala in izmerila Aneja, sva se z Erikom samo na debelo pogledala, zdravnica pa naju je, ko sem povedala, da samo dojim, pohvalila in rekla, naj ga kar lepo dojim naprej. Anej je namreč v mesecu dni zrasel za 7 cm in se zredil za 1,8 kg. Kako hitro je rasel Anej, sem sicer opazila že doma, a so me številke v ordinaciji kljub temu precej presenetile. Večina je bila šokirana, da se je Anej zredil za toliko, zame pa je bila samo potrditev, da nama gre dojenje super in da lahko tako nadaljujeva.

In tako je padla odločitev, da kupljene dude vržem stran in nadaljujem z dojenjem po Anejevih željah. Ker se zavedam, da dojenje za Aneja ni samo hrana, pač pa tudi crkljanje, pomiritev in res ne bom več dovolila, da mi ti komentarji pridejo do živega. Ljudje naj govorijo, kar hočejo, jaz vem, kaj je za mojega otroka najboljše. In na srečo me ti začetni poporodni hormoni več ne mučijo, tako da je lažje preslišati vse neprimerne opazke. Ker najpomembnejše so potrebe in želje otrok. 



SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig