Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

četrtek, 26. april 2018

Rada se imam!


Žensko telo se med nosečnostjo spremeni. Trebušček raste, kilogrami naraščajo, počutje se spremeni, hormoni delujejo na polno. Na trebuščku se lahko pojavijo strije, na stegnih celulit. Spremembe se poznajo tudi na laseh in koži. Nekatere imajo srečo in dobijo polnejše lase ter lepšo kožo, nekatere pa imamo manj sreče in imamo slamnate lase, ki izpadajo, ter suho in luskasto kožo, ki hlepi po zahtevnejši negi.

Tudi po porodu žensko telo ni več enako. Strije ostanejo, celulit tudi, kilogrami kar ne kopijo, trebušček je še vedno tu in ko se pogledaš v ogledalo, se sprašuješ, kaj boš spremenila sama na sebi. In potem se zaveš, da je prva stvar, ki jo moraš narediti, to, da se sprejmeš takšno, kot si. Prva stvar je to, da se vzljubiš, tudi če imaš kak kilogram več in nepopolno postavo in šele nato lahko začneš delati na sebi. Ker če se nimaš rada, je ves trud, ki ga vlagaš, zaman, saj v svojih očeh nikoli ne boš zadovoljna. No, vsaj taka je bila moja zgodba po prvem porodu. In potem sem spet zanosila ...

Željo po budoir fotografiranju sem imela že od začetka nosečnosti. Pa ne zato, ker bi se hotela razkazovati, pač pa zato, ker sem hotela, da nekdo ujame to moje nepopolno telo, ki v sebi nosi nov čudež, takšnega, kot je. S strijami in nekaj kilogrami preveč.

Za fotografiranje sem se dogovorila z Aido (Aida's Photography), in sicer sva ga izvedli v njenem stanovanju v Ljubljani. Z mano sta bila tudi Neja in Erik in priznam, da mi je bilo na začetku kar nerodno pozirati pred njima, tudi zato, ker ne znam najlepše pozirati. Ko me je Neja opazovala s tistimi majhnimi, začudenimi očmi, sem se spraševala, le o čem sedaj razmišlja. A kmalu jo je zamotila risanka, Aida pa mi je dajala super navodila, s katerimi me je vodila skozi fotografiranje in ki so pripeljala do čudovitih fotografij, ki so za vedno ovekovečile mojo nosečnost. Ko sem fotografije prejela, sem ostrmela brez besed, saj nisem mogla verjeti, kako čudovito so izpadle. Tisti dan namreč nisem bila najbolj zadovoljna s svojo podobo - moji lasje so izgledali, kot da bi me stresla elektrika, kožo sem imela suho, kljub temu da sem se pred odhodom namazala z oljem, ponoči so se mi na laku naredili odtisi rjuh, saj se očitno ni dovolj posušil, da niti ne omenjam, da sem si doma pozabila namazati maskaro in sem si pred fotografiranjem še popravljala makeup. A kljub vsemu temu na fotografijah izgledam kot princesa in tudi nad samo izkušnjo sem navdušena. Morda pa jo kdaj ponovim tudi nenoseča. :)


Nisem popolna. Imam kakih 20 kilogramov preveč (tudi ko nisem noseča), ogromno celulita na stegnih, povešene dojke, strije na trebuhu. Moji lasje ves čas izgledajo, kot da bi me stresla elektrika. A imam se rada. Sprejela sem se tako, kot sem in odlično se počutim v svoji koži. Ker to sem jaz. Neobremenjena s svojo podobo, ker se raje posvečam stvarem, ki se mi zdijo pomembnejše - to je sreča in zadovoljstvo moje hčerke in kmalu tudi dojenčka, ki je na poti. Njima ne bo pomembno, kako izgledam. Njima je pomembno, da ju imam rada in ljubezen lahko delim le, če imam rada tudi sebe. Sebe pa imaš rad, ko se sprejmeš takega, kot si.

Hvala, Aida, za tole čudovito izkušnjo!


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig