Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

sobota, 31. marec 2018

Pismo moji prvorojenki



Le kam gre ta čas? To se sprašujem vsakič, ko te pogledam, vsakič, ko pogledam tvoje fotografije in vidim, kako zelo si se spremenila. Že 19 mesecev si središče mojega sveta. Obrnila si ga na glavo, a me hkrati neizmerno osrečila. Zaradi tebe sem se naučila marsikaj o sebi in zaradi tebe sem zagotovo boljša oseba.

Kmalu boš postala starejša sestrica. Včasih imam slabo vest, ker se mi zdi, da se zaradi težav v tej nosečnosti preveč obremenjujem in se ti premalo posvečam. Zavedam se, da si še majhna in da me še vedno zelo potrebuješ. 

Govorijo mi, da si razvajena in preveč scrkljana, meni pa se zdi, da se še premalo crkljaš z mano. Obožujem trenutke, ko skočiš v moj objem, ko se stisneš k meni, ko mi pritisneš moker poljub na lice. 

Pravijo, da sva te razvadila, ker ti dovoliva, da spiš v najini postelji in čeprav so noči včasih izjemno naporne, saj z velikim trebuhom spim na robu postelje, pa se rada stisnem k tebi in ponoči slišim tvoje dihanje ob sebi. Obožujem jutra, ko me božaš in me tako želiš prebuditi, čeprav jaz komaj odpiram oči od zaspanosti. 

Včasih imam slabo vest, ker te nisem dlje dojila, saj je bilo verjetno meni težje prekiniti dojenje kot tebi, a zaradi začetnih težav v nosečnosti je bilo dojenje zame prenaporno. Kljub temu mi očitajo, da sem te predolgo dojila in si zato preveč navezana name, meni pa se zdiš veliko bolj samostojna kot marsikateri tvoj sovrstnik, ki je rasel ob adaptiranem mleku ali se je dojil manj časa kot ti. Prepričana sem, da nama je dojenje prineslo le same pozitivne stvari in čeprav je bilo na hipe naporno, sem presrečna, da nama ga je uspelo vzpostaviti. 

Ko boš postala velika sestra, se nam bo življenje spremenilo. Tudi tvoj svet bo drugačen. Oprosti, ker ne bom imela več toliko časa zate, kot ga imam sedaj. Oprosti, ker ne boš več edino središče mojega sveta. Obljubim, da bodo moje roke vedno razprte, ko boš potrebovala tolažbo. Obljubim, da bodo moji poljubi vedno na voljo za odganjanje bolečine. Obljubim, da bo moj objem vedno na voljo za preganjanje joka. 

Le kam gre ta čas? Nisi več moj dojenček, sedaj si že velika punca. Si radovedna, vesela, živahna, zgovorna, hitro se učiš in hitro dojemaš stvari. Včasih si želim, da bi lahko ustavila čas in malce dlje uživala v teh trenutkih. Čas gre prehitro mimo.  

Upam, da boš, ko odrasteš, lahko zatrdila, da si imela čudovito otroštvo. Da sva ti z očetom nudila pravo čustveno podporo, da si zrasla v samostojno, odgovorno, pozitivno, srečno, zadovoljno žensko. Rada te imam!

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig