Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

nedelja, 25. marec 2018

Kako me je materinstvo spremenilo?


Pod eno izmed mojih fotografij na Instagramu piše: "Včasih, ko imam slab dan, pogledam svojo punčko in začutim gibe svojega sončka pod srcem, ki me opomnita, da je življenje lepo, saj imam nekaj, kar obožujem iz vsega srca - svojo družino!" To sem zapisala v efektu, medtem ko sem lačna čakala na odvzem krvi za OGT test in te besede so mi zvabile solze v oči. Od takrat sem veliko razmišljala o sebi kot osebi in o tem, kakšna oseba sem postala, odkar sem mama. Z zagotovostjo lahko trdim, da nisem več čisto ista oseba kot pred materinstvom. Materinstvo me je spremenilo. In to ni nič slabega. Prepričana sem, da me je materinstvo spremenilo na boljše, saj želim biti dobra oseba in čim boljša mama, pa četudi mama z napakami, ki marsikaj počne narobe. Tudi to je del materinstva. 

Odkar sem mama, bolj cenim majhne pozornosti. Ne samo, da jih cenim, tudi prej jih opazim. Ne ženem se več za stvarmi, ki mi nudijo le trenutno zadovoljstvo, pač pa mi nasmeh na obraz nariše že to, da se moja punčka zjutraj, ko se zbudi, stisne k meni. Včasih me zbudi bolj grobo, a niti to mi ne pokvari dneva. Veliko bolj cenim majhna dejanja ljudi, npr. če mi nekdo pridrži odprta vrata, ko peljem Nejo v vrtec ali me pozdravi z nasmehom.

Odkar sem mama, sem veliko bolj potrpežljiva. Otroci velikokrat preizkušajo meje. Ko smo nenaspane, smo veliko bolj živčne in včasih prehitro odreagiramo, a odkar sem mama, sem se naučila ta svoja čustva umiriti, zadihati in premisliti, preden prehitro in previharno odreagiram. Sicer mi ne uspe v čisto vsaki situaciji, še vedno se mi dogaja, da prenaglo in preburno odreagiram, a zagotovo manjkrat kot prej, ko še nisem bila mama.

Odkar sem mama, manj obsojam. Včasih sem prehitro obsojala, marsikomu marsičesa v svojem
nezadovoljstvu nisem privoščila, nisem se znala postaviti v kožo drugih ljudi, a v zelo kratkem času sem se naučila, da obsojanje ne pripelje nikamor in da smo za svojo srečo ter uspeh odgovorni sami. Sedaj se vedno skušam postaviti v kožo drugega, vedno poskušam pogledati na zadevo še z druge plati in z zagotovostjo lahko zatrdim, da obsojanje drugih ne prinaša nobenega zadovoljstva, pač pa nas dela le še bolj nesrečne.

Odkar sem mama, sem pozitivnejša in bolj optimistična. Kdo bi morda rekel, da sem naivna, a verjamem v dobro v ljudeh in verjamem, da se da za vsako situacijo, pa naj bo še tako težka, najti rešitev. Še vedno jočem. In to ne malo. A kljub temu v sebi ohranjam pozitivnost in verjamem, da je le-ta krivec, da sem lahko srečna in zadovoljna, čeprav ni vse popolno in super.

Biti mama je zame najtežja, najodgovornejša, a hkrati najlepša vloga v življenju.

Biti mama me je marsikaj naučilo o sebi, česar morda brez te vloge ne bi spoznala.

Biti mama je zame posebno poslanstvo, ki ga morda ne bom vedno izpolnjevala, kot bi ga morala, a za svoje otroke se bom vedno trudila po najboljših močeh. 


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig