Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

sobota, 03. februar 2018

Dnevnik nosečke Taye: 21. teden



Teža: 86,2 kg

Obseg: 103 cm

Počutje: Počutim se v redu, aktivno. Opažam edino, da zelo pogrešam več gibanja oz. dolgih sprehodov, hkrati pa mi izjemno manjka kondicije. Ko se odpravimo na enourni sprehod, komaj prisopiham domov. 

Nosečniški lušti: Še vedno imam velike želje po sladkem. Odločila sem se, da bom v svojo prehrano ta teden vnesla več sadja in zelenjave, saj sem se ta čas, ko je bila Neja bolna, res slabo in na hitro prehranjevala, kar se je takoj poznalo tudi na mojem počutju. 

Kaj je bilo ta teden najlepše? V torek je Neji vročina popolnoma popustila, konec tedna pa se je že odlično počutila, spet je postala nasmejana in aktivnejša, začela pa je tudi več jesti. Ta teden sem jo imela ves teden doma, tako da smo lahko počeli kaj zanimivega in kam šli. 

Kaj je bilo ta teden najtežje? Čeprav je Neji v torek vročina popolnoma popustila, pa je bila kljub vsemu do četrtka prava mala catrika, navezana name in ves čas v mojem naročju. Podnevi je spala le, če sem ležala ob njej, zvečer pa sem jo morala dati spat jaz, saj ni hotela iti k Eriku. Pri drugih družinskih članih ni hotela biti, odložiti pa je nisem mogla niti med kosilom, saj je jokala na ves glas, tako da sem jo imela med kosilom v naročju. Najprej se je najedla ona, nato pa sem jedla še jaz. Kosilo sem po navadi hitro zaključila, saj se je Neja naveličala sedenja za mizo in je začela porivati krožnik stran od mene ter mi jemati pribor. Ti dnevi so bili zame izjemno naporni, saj sem komaj lahko šla na stranišče, ves čas me je noro oblivala vročica, občasno pa mi je bilo zvečer slabo in mučila me je zgaga. Ko je Neja končno začela spet spati celo noč, sem jaz še vedno slabo spala, zaradi česar sem bila utrujena. A na srečo je v petek vse to minilo, kot bi odrezal, Neja se je končno spet začela igrati sama in končno ni več silila nazaj v moje naročje. Saj se rada crkljam z njo, a imeti jo  ves čas na sebi in poslušati njeno stokanje je bilo zame res naporno.  

Morfologija: V sredo sem imela pregled pri svoji ginekologinji, ki sem se ga zelo veselila, saj je bila na vrsti morfologija. Ker je bilo zjutraj zelo malo pacientk, pa tudi v laboratoriju ni bilo gneče, sem računala, da bom končno hitro zaključila s pregledom, a očitno nimam sreče. Na pregled sem prispela ob pol osmih. Najprej me je sestra stehtala in mi izmerila pritisk, nato pa me je poslala v laboratorij dat urin. Ob osmih so me že klicali v ordinacijo in veselila sem se že, da bom lahko šla hitro domov, nato pa je ginekologinja ugotovila, da bi morala v laboratoriju dati še kri, hkrati pa tudi morfologija ni potekala po načrtu, saj se je dojenček skrival v popku, kar je ginekologinji onemogočalo, da bi jasno videla, če je vse v redu z njim. Poslala me je nazaj v laboratorij in mi naročila, naj malce počakam, da vidimo, če se bo otrok premaknil in bo lahko do konca naredila morfologijo. Po kakšni uri čakanja me je sestra poklicala nazaj v ordinacijo in na srečo je bil tokrat dojenček drugače obrnjen, tako da je zdravnica pogledala vse, kar je imela v namen pogledati. Sodeč po ultrazvoku je z dojenčkom vse v redu, razkrila pa mi je tudi spol.

Kateri dogodek tega tedna si boš najbolj zapomnila? Ker se zaradi Nejine vročine žal nismo mogli udeležiti božičnega fotografiranja, sem se odločila, da nekaj fotografij naredimo doma. Serijo fotografij s prvo sceno sva z Nejo posneli v petek, drugo sceno pa sem postavila v soboto, pri čemer mi je pomagal tudi Erik. Posneli smo nekaj fotografij, ki niso profesionalne, sem pa kljub temu zelo zadovoljna z njimi. V nedeljo smo preživeli krasen družinski dan. Najprej smo se odpravili v Maksimus, kjer je otroke zaposlenih v firmi, kjer dela Erik, obiskal božiček. Ogledali smo si predstavo Maša in medved, ki je Nejo čisto navdušila, manj pa je bila navdušena nad Božičkom, saj je jokala, ko jo je hotel vzeti v naročje. Po predstavi smo se ustavili v centru mesta, kjer smo si ogledali pravljično mesto, nato pa smo se odpravili na kosilo v gostilno Šinjor. Zvečer smo se odpeljali v Bad Radkersburg, kjer smo se sprehodili skozi prekrasno okrašen center. Neja je bila nad lučkami in božičnimi drevesi čisto navdušena. V ponedeljek je Neja končno šla v vrtec, popoldan pa nas je čakala še ena predstava in prihod Božička, kar je v sodelovanju z vrtcem organizirala občina. Tokratna predstava ni bila všeč ne Neji ne nama saj je bila čisto preglasna in po mojem mnenju primernejša za predšolske in šolske otroke, nikakor pa ne za najmlajše vrtčevske skupine. Tokrat se Neja Božička ni prestrašila, ampak se mu je celo nasmehnila, pred odhodom domov pa smo se posladkali še s palačinkami in toplim čajem. 

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig