Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

sreda, 21. februar 2018

Čas za naju

Foto: Tjaša Draškovič

Odkar se nama je rodila Neja, še nisva bila sama brez nje na zmenku. Vedno, ko smo kam šli, je šla Neja z nama, čas zase pa sva si po navadi vzela, ko sva Nejo dala spat. Takrat sva pogledala kak film, se pogovarjala in crkljala. Z vedno bolj bližajočim se datumom poroda pa sem začutila, da potrebujeva čas zase, brez Neje. Da potrebujeva zmenek zunaj, ne samo preživljanja skupnega časa za zaprtimi vrati. Prešernov dan je tako prišel kot naročen za čas za naju, saj je imel Erik v petek dopust, na dopustu pa je bila tudi njegova mama, tako da sva se odločila, da bova Nejo poslala za dva dni k njej na počitnice, midva pa bova skušala čim bolj kvalitetno preživeti skupni čas sama.

Ko je Neja prvič prespala pri tašči, sem imela veliko krizo, saj sem stalno razmišljala o tem, kako se ima, kako je poskrbljeno zanjo in čeprav vem, da ji nič ni manjkalo, sem jo zelo pogrešala in ponoči sem slabo spala. Tokrat je bilo drugače. Vedela sem, da bo Neja na počitnicah uživala, nama z Erikom pa je tudi ustrezalo, da sva bila sama, brez da bi stalno razmišljala o njej in kako poskrbeti zanjo.

V četrtek, ko sva jo odložila pri babici, sva se odšla domov uredit, saj sva se zmenila, da bova po dolgem času odšla sama na večerjo. Odločila sva se za kitajsko restavracijo, saj z Nejo tja ne zahajava, ker ona ne je čisto vsega, midva pa imava rada kitajsko hrano. No ja, pred kitajsko restavracijo so naju presenetile ugasnjene luči in zaprta vrata, ob čemer sva se le spogledala in si dejala, da bi si lahko mislila, da bo na ta dan tudi kaj zaprto (kar je edino prav). Namesto tega sva se raje odpravila v gostilno Piramida, kjer že dolgo nisva bila, in si privoščila polnjene lignje.

Čeprav sva uživala sama na večerji, je pogovor kar nekajkrat nanesel na najino punco in kako bi bilo, če bi bila z nama. Tudi ko sva sama, pač ne moreva iz svoje starševske kože. Prav čudno nama je bilo, da sva se lahko prvič po dolgem času v miru najedla. Prav pozabila sem že, kako je to. Užival pa je tudi dojenček, saj je celo večerjo veselo brcal in plesal po trebuhu, hihi.


Naslednji dan sva se odpravila v Mursko Soboto, saj sva morala nabaviti nekaj stvari, nakupovanje z malim radovednežem pa zna biti naporno, saj moraš vedno paziti, kje stika in kam gre. V miru sva opravila, kar sva hotela in se usedla še na kavi, kjer sva sklenila, da potrebujeva več takih dni, ki jih skupaj preživljava sama. 

Tudi, če imamo majhne otroke, si moramo vzeti čas zase. Če želimo, da ljubezen obstane, jo je treba negovati. Naj naše male sončke še tako obožujemo, za srečno družino je izjemno pomemben tudi srečen partnerski odnos.

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig