Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

ponedeljek, 27. februar 2017

Mami ustvarja: Lisičja ušesa


Neji sem za pusta naročila lisičji kostum in če bo že Neja mala lisička, se mi je zdelo najbolj prav, da bom jaz mama lisička. Za makeup sem že vedela, da ne bo problema, pojavilo pa se je vprašanje, če zame lisičji kostum kupiti ali ga narediti. Ker rada ustvarjam, je odločitev padla za "naredi si sam" projekt. Kajti lisičja ušesa se da ustvariti hitro in enostavno (največ časa vzame sušenje lepila). 

Kaj potrebujemo za lisičja ušesa?
- obroč za lase
- oranžno, belo in črno poliestrsko blago (moje je temno modro, ampak od daleč izgleda črno)
- karton
- lepilo
- škarje
- kemični svinčnik
- ravnilo

Kako sem se lotila priprave?
Najprej sem na karton narisala osnutek lisičjih ušes za šablono. Potrebovala sem dve različni šabloni (večjo za oranžno in črno blago ter manjšo za belo blago). Z ravnilom sem izmerila velikost obeh šablon, ju narisala na karton in izrezala (slika 2). Oranžno blago sem zložila na pol in nato s kemičnim svinčnikom obrisala večjo šablono. Večjo šablono sem uporabila tudi za modro blago, manjšo pa za belo (slika 3). Vse oblike sem izrezala, kot kaže slika 4. Nato sem polovico oranžnega blaga namazala z lepilom in ga oblepila okoli obroča za lase (slika 5). Na prednjo stran lisičjih ušes sem zalepila belo blago, zadaj pa modro, in sicer tako, da je bil viden le delček blaga (slika 6). Ušesa sem čez noč pustila na komodi, da se je lepilo posušilo. 

Nasveti:
- Material za "naredi si sam" projekte se najbolj splača kupovati v Tediju, saj imajo na izbiro ogromno izdelkov po nizkih cenah. Seveda se jih splača naročati tudi na spletu (npr. Aliexpress), vendar je treba v tem primeru čakati na njih kak mesec ali še dlje. Vse izdelke za izdelavo lisičjih ušes sem kupila v Tediju. 
- Če imate doma šivalni stroj in vam šivanje leži, bodo ušesa odlično izpadla, če jih zašijete. 


Izdelovanja kostuma za obleči se nisem lotila, ker obožujem ličenje in sem se namesto tega lotila poslikave obraza. V soboto sem imela dovolj časa za ustvarjanje, saj je Nejo tisti čas pazil ati, jutri pa nekako dvomim, da mi bo uspelo z ličenjem, tako da bom nosila samo ušesa. Zjutraj se bova udeležili pustovanja v naši vasi, popoldan pa pričakujemo obiske otrok mojih bratrancev in sestričen. 


SHARE:

ponedeljek, 20. februar 2017

Mami, ustavi se!

Dopoldan, ura 11.30. Prideva s sprehoda. Jo slečem, previjem in podojim. 11.55. Pustim jo v varstvu pri prababici, pri kateri uživa in grem pripravljat kosilo. Pri sebi je žal ne morem imeti, ker kuhamo na štedilniku na drva in mali hitro postane vroče ter začne jokati. Pri prababici pa itak uživa, saj ima tam prostor za kotaljenje in igranje. 12.20. Končno je hrana na štedilniku. Za malo zelenjava za kašico in za nas krompir za dödöle. 12.30. Grem pogledat, kaj počne mala. Ko me vidi, plane v jok in si začne tlačiti roke v usta. Si lačna? Ponudim dojko. Zagrabi kot nora in se spet doji 20 minut. Vmes razmišljam samo o loncih na štedilniku, zato prababi preveri krompir, da se mi ne bi slučajno osmodil. Po dojenju preverim zelenjavo za Nejo in korenček je še vedno trd. Naložim več drv, čeprav že pošteno gori in imam na čelu potne srage od vročine, a hrani kot da ni mar za to. Čez nekaj minut pride prababica in reče, da misli, da se je Neja pokakala. Letim preverit in seveda, plenička je polna. Greva v spalnico, jo slečem, operem ritko, zamenjam pleničko. Med previjanjem čeblja in se smeji, jaz pa kot robot menjujem plenico in oblačim hlačke. Razmišljam samo o hrani na štedilniku, o ostalih družinskih članih, ki že godrnjajo, da so lačni in upam, da se mi kaj ne zažge. Previta je, letiva dol, da skuham do konca. Na sredi stopnic rigne. Ustavim se in počakam nekaj sekund, če bo bruhnila. Nič. Ko naredim naslednji korak, pa se "smetana" kar usuje iz nje. Pobruha sebe in mene. Greva nazaj gor, da jo preoblečem. Dedi malce zadrema in ko se zbudi, začne godrnjati, če še ne bomo jedli. Zavijem z očmi in pograbim malo. Ko jo odložim pri prababici, da bi do konca skuhala dödöle, začne jokati. Ji naredim kašico, posedem v naročje in mala kar hlasta za žlico. Ko se naje, je zadovoljna. 13.30. Babi se vrne iz Maribora. Še niste jedli, vpraša. Dedi začne spet godrnjati. Razložim celo štorijo z malo, a on misli samo na hrano. Skuham do konca, vmes operem posodo, v kateri sem kuhala Neji zelenjavo, in ob 14h končno sedimo za mizo in jemo. 

Po kosilu operem posodo, se uležem z malo na posteljo in razmišljam: 

Mami, USTAVI SE. Ne hiti tako. In ne sekiraj se zaradi drugih. Skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Naj godrnjajo, odrasli lahko počakajo. Saj znajo poskrbeti zase. Posveti se svojemu otroku in za hip pozabi na vse ostalo. Tvoj otrok ne bo večno dojenček, raste iz dneva v dan. Najbolj te potrebuje sedaj. Nisi ti kriva, če ne razumejo, da ne zmoreš vsega naenkrat in da je zate na prvem mestu tvoj otrok.

Mami, USTAVI SE. Poljubi svojega otroka, nasmehni se mu, mu kaj povej in se poigraj z njim. V miru opravi vajin ritual. Uživaj v majhnih trenutkih s svojim dojenčkom, poslušaj njegovo čebljanje, božaj mehka lička, nariši mu nasmeh na obraz. Za hip odmisli vse drugo in ne tavaj v mislih. Bodi tu, sedaj.

Mami, USTAVI SE. Ne hiti. Stisni svoje dete k sebi in mu povej: Rada te imam!

SHARE:

sobota, 18. februar 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 23. teden

Koliko sem stara: 23. tednov

Spanje: Včasih še ima kak dan, ko pozneje zaspi, a večinoma je ta teden zvečer hodila spat ob 22h. Se je pa začela, odkar je gosto hrano, pogosteje buditi. Zbudi se vsaj dvakrat na noč, na hitro podoji in zaspi nazaj. Vstajava nekje okrog devetih. Podnevi še vedno spi nekje trikrat, saj po nekje uri in pol postane že pošteno zaspana. 

Zanimivosti: Vsak dan je bolj radovedna in zdi se mi, da se vsak dan nauči nekaj novega. Čeprav ima cel kup igrač, jo zanima vse drugo, samo igrače ne. Sega za vrečkami, reklamami, mojimi copati, igrače pa pridejo na vrsto, če teh stvari ni pri roki. Izjemno zanimiv ji je daljinec. Moj oče ji vedno dovoli, da se igra z njim, saj se mu zdi izredno zabavno, ko menjava kanale ali pa pritiska na gumb za glasnost in da televizijo čisto na glas. Zelo rada ima tudi igrico skrivanja, oz. kot jo jaz imenujem: igrico "ku-kuc". To igrico se najraje z njo igra Erik. Skrije se za tetra plenico, potem pa jo odstrani in ko se oglasi ku-kuc, se Neja začne na glas smejati. To igrico pa obožuje tudi, ko jo jaz držim v naročju, Erik pa se skriva za nama in jo pogleduje najprej preko enega, nato pa preko drugega ramena. 

Dojenje: Zelo zabavno se ji zdi, ko zagrabi bradavičko, naredi vakuum, potegne, nato pa obe čeljusti stisne, kot bi hotela ugrizniti (zobkov še nima), da me tako zaboli, da vidim zvezde. Čeprav se razjezim, me veselo pogleda in se začne na glas smejati. Ne morem si kaj, da se tudi jaz ne bi začela smejati, ampak ker se je to začelo ponavljati, sem odločno nastopila, da to prekinem. Na Facebooku sem prebrala nekaj nasvetov, kako so mamice preprečile otrokom, da so jih grizli in se odločila, da tistega, da so otroka stisnile za nos, ko jih je skušal ugrizniti, upoštevam tudi sama. Pomagalo je, saj me od takrat naprej ni več stisnila. 


SHARE:

torek, 14. februar 2017

Brezpogojna ljubezen


Ležim poleg Neje, ki se uspava na dojki in razmišljam o današnjem dnevu. Facebook in Instagram sta polna fotografij in objav, povezanih z valentinovim. Rože, darila, srčki, vsega je polno. Midva z dragim nikoli nisva posebej praznovala valentinovega. Seveda sva ga izkoristila kot izgovor, da sva lahko šla še na eno večerjo, lani, ko sem bila noseča, sem prvič v petih letih najine zveze dobila šopek vrtnic in tudi letos me je presenetil z medenim srcem in čokolado. A za naju ta dan nima posebnega pomena. Pa to ne pomeni, da ne marava valentinovega. Vsaj jaz ga imam zelo rada. Predvsem, ker mi je valentinovo kot praznik velika inspiracija za ustvarjanje. Vsako leto sem na veliko ustvarjala kreacije na nohtih ali pa pri makeupu. Letošnjo sem ravno danes objavila na lepotnem blogu. Lahko si jo ogledaš tukaj.

A v duhu današnjega praznika ne morem mimo tega, da ne bi razmišljala o ljubezni. Pa ne o ljubezni med partnerjema, temveč o materini brezpogojni ljubezni do otroka. Čeprav malo bitje ljubiš že, ko izveš, da ga nosiš pod srcem, pa se takrat, ko ti ga po porodu prvič položijo na prsi, v tebi prebudi tako močno čustvo, kot ga nisi čutila še nikoli doslej. V tistem trenutku te prepravi adrenalin, počutiš se kot levinja in veš, da je tvoje poslanstvo, da temu malemu bitjecu ponudiš občutek varnosti in ljubljenosti. Dokler nisem rodila Neje, si nisem niti mislila, da je lahko čustvo ljubezni tako močno. Tvoje odločitve, tvoja dejanja, vse je podrejenu temu malemu bitjecu, da mu omogočiš najboljše, kar lahko. Obsipavaš ga z ljubeznijo in v zameno dobiš najlepši nasmeh, ki ti ogreje srce.

Skoraj šest mesecev je že minilo od Nejinega poroda. So dnevi, ki so čudoviti in zvečer zaspim hvaležna, ker smo zdravi in je dan minil v najlepšem redu, in so dnevi, ko je zelo težko in naporno in sem že skoraj na koncu z močmi. A potem pomislim na njene oči, ki me proseče prosijo, naj jo vzamem v naročje, na njen širok nasmeh, ko me zagleda. To je tista najlepša ljubezen, čista, ki ne pričakuje ničesar v zameno. Ne glede na to, kako utrujena sem, ne glede na to, kako me naporni dnevi psihično zmučijo, me njen nasmeh vedno osreči in spravi v boljšo voljo. In ko ji vrnem nasmeh ali dam poljub, se ji mala usteca še bolj razširijo. Včasih, ko mi zaspi v naročju, se usedem z njo na posteljo, jo opazujem in razmišljam. Srečna sem. Srečna, ker mi je življenje podarilo največji zaklad in pokazalo, kako močno je lahko čustvo ljubezni. 

Brezogojna ljubezen. Ljubezen matere do otroka. Čista ljubezen. Otrokova ljubezen. Otroci kot nepopisan list ljubijo čisto, brez pričakovanj, iz srca. So najlepše darilo življenja. Darilo, ki ga ceniš bolj kot karkoli drugega. 

SHARE:

torek, 07. februar 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 22. teden



Koliko sem stara: 22. tednov

Teža: 7570 g

Velikost: 67,5 cm

Gosta hrana: Ker sem opazila, da mi Neja skorajda pade v krožnik, ko jem in nas vse med kosilom na veliko opazuje, sem se odločila, da bova začeli z uvajanjem goste hrane. Če ji bo všeč, nadaljujeva, če ne, pa še počakava. Prvi dan sem ji skuhala krompir, ki pa ga je izpljuvala, zato sem drugi dan poskusila z bučko. Če tudi bučke ne bi sprejela, ne bi vztrajala, ampak proti pričakovanjem ji je bila bučka všeč in je z zanimanjem okušala nekaj novega. Preizkusili sva tudi korenček, ki ga je sprejela še boljše kot bučko.

Tretje cepljenje: V četrtek (ravno, ko je bila stara 5. mesecev) smo imeli tretjo posvetovalnico. Sestri in pediatrinja so bile navdušene nad njo, saj se je vsem veselo nasmihala in čebljala. So jo pa tudi tokrat najbolj zanimale igrače na previjalni mizi v ordinaciji in je med seganjem za njimi pediatrinji pokazala, kako se obrača in postavlja na kolena. Tudi tokrat sem jo med cepljenjem, tako kot zadnjič, skušala zamotiti z igračo, vendar je videla sestro z iglo in ko jo je le-ta cepila, je najprej trznila, nato pa še zajokala. Vzela sem jo v naročje, pomirila in že po minutki se je spet veselo smehljala. Še dobro, da je bil ati z nama, saj se njemu zelo rada na veliko smeji. Stranskih učinkov po cepljenu ni imela, le koža na mestu pika je bila dva dni rdeča. 

Spanje: Postopoma prehajamo nazaj na stari večerni ritem. Nekje sredi tedna je začela hoditi spat okrog 22h, zjutraj pa se zbuja okrog devetih. Zbuja se tudi ponoči, ampak ne vedno. Včasih lepo spi do zjutraj do pol sedmih, se podoji in spi naprej, kak dan pa se zbudi tudi večkrat na noč.

Zanimivosti: Neja v razvoju prav lepo napreduje. Takoj, ko jo položim na tla ali posteljo, se obrne na trebuh in začne postavljati na kolena ter komolce. Nekajkrat zaniha naprej in nazaj in se z vso silo požene naprej. Igrače ji vedno postavim izven dosega in uspe se že premakniti do njih. Zelo rada preizkuša svoj glas, cvili in kriči. 


Follow my blog with Bloglovin
SHARE:

petek, 03. februar 2017

Uvajanje goste hrane

Z Nejo sva pred dvema tednoma začeli z uvajanjem goste hrane in čeprav kaže, da bova morali za kak teden prekiniti, saj je zadnje čase tečkasta in je ne zanima nič drugega kot moja bližina in naročje (prva dva tedna je lepo jedla, sedaj pa noče niti ust odpreti), sem hotela z vami deliti dve spletni strani, ki sta mi ogromno pomagali pri začetkih uvajanja. 

Verjetno nisem edina mamica, ki se ji je pri prvem uvajanju znašla v stiski in z milijon vprašanji, ki so ji rojila po glavi. Kdaj začeti? Kako? S katerim živilom? Kako vem, da je moj otrok pripravljen na gosto hrano? Ob kateri uri je najboljše, da začneva? Kako kombinirati različna živila? In še in še. 
Sicer mi je patronažna sestra že povedala nekaj besed o uvajanju goste hrane, a to je bilo, ko je bila Neja stara en teden, takrat pa še seveda nisem razmišljala o tem, kako bo to izgledalo v praksi. Nekaj informacij sem si zapomnila, a pred začetkom uvajanja sem kot nora brskala po internetu.

Za začetek sem si prebrala članek Kako začeti z uvajanjem goste hrane na Oopsi.si. Ko prebiraš razne smernice, ki se stalno spreminjajo, in mnenja nekaterih mamic na Facebooku, ki mislijo, da so požrla vso pamet tega sveta, te članki, kot je Urškin, pomirijo in prepričajo, da zmoreš in znaš. Najpomembnejše je, da delaš po svojih občutkih in poslušaš svojega otroka. 

Čeprav sem prebrala tudi druge Urškine članke, pa se mi zdi, da bi morala vsaka mamica spremljati in si prebrati bloga BoobeeFoodee in Gurmanček Gal.

Zagotovo najboljši blog glede uvajanja goste hrane, ki bo v pomoč vsaki mami. Na tem blogu te čakajo odgovori na vsa vprašanja, ki se ti porajajo. Do potaknosti je opisano vse, kar zanima vsako mamo glede uvajanja: kako začeti, kdaj dodajati začimbe, kateri hrani se izogibati, kakšen pribor uporabljati ... Na blogu so objavljeni tudi recepti za razne kašice. In najboljša stran tega bloga? Jedilniki za vsak dan do prvega leta starosti, ki znajo biti super smernica za nas, ki se z uvajanjem spopadamo prvič.



Blog, ki ponuja recepte od začetka uvajanja naprej, pri večini od receptov pa te čakajo nasveti in smernice, ki so ti lahko pri uvajanju v pomoč. Tako kot Boobeefoodee je tudi blog Gurmanček Gal poln koristnih informacij. Poleg bloga pa ti priporočam, dase včlaniš v Facebook skupino Gurmanček Gal - vse o uvajanju goste hrane, kjer mamice vsakodnevno delijo recepte, ki jih kuhajo za male jedce, in si med seboj pomagajo z nasveti in odgovori na vprašanja. 


Če poznaš kakšno dobro stran ali knjigo, ki se jo pred uvajanjem splača prebrati vsaki mami, jo deli z mano in bralci bloga.Vesela bom vsakega predloga. :)

SHARE:
Blogger Template Created by pipdig