Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 01. december 2017

O darilih za otroke in dobrodelnosti


Veseli december, kot ga radi poimenujemo, se je začel. Odkar imam svojo družino, veliko razmišljam o praznikih in o tem, kaj so december in božični prazniki pomenili meni kot otroku. Moji starši pri teh praznikih niso nikoli komplicirali, kot otrok sem vse skupaj doživljala zelo preprosto in čarobno. Na začetku decembra naju je z bratom obiskal Miklavž, ki nama je prinesel darilo, na predbožični večer smo postavljali smreko, z bratom in mamo smo se ob polnoči skupaj odpravili k polnočnici (v spominu imam, kolikokrat sem med mašo zaspala, ker je bilo v cerkvi prijetno toplo), božični dan pa smo preživljali skupaj s stričevo družino in praznovali očetov rojstni dan. Za božič midva daril nisva dobivala, ampak naju je osrečevalo božično drevo, na katerem so na začetku viseli čokoladni bomboni, po nekaj dneh pa le še prazni papirčki. :)

Ko danes pomislim na to, da sem decembra prejela samo eno darilo, in še to je bila po navadi kakšna malenkost, nekaj, kar sva potrebovala (npr. nogavice, pižama, kakšna igračka ...), se prav nič ne počutim prikrajšane. Nekako se mi zdi, da so mi zato ta darila pomenila dosti več, kot danes pomenijo otrokom, ki jih obdarujejo vsi - starši, strici in tete, stari starši, vrtec, nekatere službe, kjer so starši zaposleni, trgovine ... Na žalost pa vsi nimajo take sreče in prav zato me vprašanja, kaj naj kupijo Neji za Miklavža, jezijo. Ker vem, da bo za božič od istih ljudi spet dobila darilo in nočem, da jo navadijo, da bo dobila darila vsakič od vseh. 

Hvaležna sem, da imam družino, ki obožuje mojega otroka in mu želi nekaj podariti, vendar želim svojega otroka naučiti preprostosti in hvaležnosti. Želim, da se nauči ceniti malenkosti in hočem, da se bo zavedala, da na žalost nimajo vsi starši take sreče, da bi otrokom kupili darilo za božič. Nočem, da odraste v osnovnošolko, ki bo rekla: "To darilo mi ni všeč," ampak želim, da odraste v osnovnošolko, ki se bo razveselila vsakega darila in se zanj zahvalila. Na žalost poznam kar nekaj primerov otrok, ki namesto, da bi se zahvalili za darilo, mrko gledajo in povedo, da jim darilo ni všeč in ga ne znajo ceniti. Problem vidim v starših, ki otroke ne znajo (ali nočejo) naučiti hvaležnosti in ustrežejo vsaki njihovi muhi. Ne glede na to, kaj si bomo v prihodnosti lahko privoščili, sama ne želim biti tak starš, ki bo otroka zasipal z vsem, ampak jo bom raje od malih nog učila, da ne more dobiti vsega, kar si želi, da bo znala ceniti vse, kar bo dobila in da bo znala biti dobrodelna. 

Lani smo sodelovali v dobrodelni akciji Božiček za en dan. Letos sem se odločila pridružiti dobrodelni akciji blogerke Neje (Mladost, pleničke in družina), v kateri bomo otroke razveselili z igračami. Ko sem slišala, da obstajajo otroci, ki nimajo niti ene igrače, sem obstala šokirana in v očeh so se mi nabrale solze. Ko se ozrem po Nejini igralnici, sem prav žalostna, da nimajo vsi otroci te možnosti, da bi se igrali z igračami. Zavijanje in pošiljanje darila za to dobrodelno akcijo sem vključila tudi v naš domač adventni koledar. Čeprav se zavedam, da je Neja še premajhna, da bi točno razumela, kaj to pomeni, jo vseeno želim vključiti zraven, saj načrtujem, da bomo eno dobrodelno akcijo opravili vsako leto.

Skupaj pa smo stopile tudi Mami blogerke v dobrodelni akciji Prazniki za vse. Povezale smo se z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in projektom Botrstvo v Sloveniji ter se odločile nekaj družinam, ki so v stiski, pričarati lepši božič. Pomagate pa lahko tudi vi. Na številko 1919 pošljite SMS sporočilo BOTER5 in darovali boste 5 € za doživetja čarobne zime. Obiščete lahko tudi spletno stran www.carobnazima.si in darujete sredstva po lastnih zmožnostih. Več o tem projektu in kako še lahko pomagate, si lahko preberete na spletni strani www.mamiblogerke.si

Ne pozabite, čarobnost božiča ni v darilih, pač pa v trenutkih, ki jih preživimo z družino. 

SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig