Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

četrtek, 16. november 2017

Dnevnik nosečke Taye: Prvo trimesečje



Teža: Zanosila sem z 90 kg. V času dojenja sem ogromno jedla, tudi veliko sladkega, kar se je takoj poznalo pri naraščanju teže. Sem pa v prvem trimesečju zaradi slabosti shujšala 3,5 kg.

Kako sem izvedela za nosečnost? Prvi simptomi, ki so nakazovali na to, da se z mojim telesom nekaj dogaja, so bile boleče dojke med dojenjem. Na začetku temu nisem posvečala posebne pozornosti, ko pa mi je menstruacija izostajala že več kot za teden dni, sem naredila test nosečnosti, ki je bil pozitiven. V 8. tednu sem bila naročena na prvi pregled pri ginekologu, ki je nosečnost potrdil. 

Počutje: Na začetku nosečnosti sem se počutila odlično, normalno sem lahko jedla, bila sem polna energije, nekje okrog osmega tedna pa mi je začelo energije primanjkovati in postala sem zelo utrujena. Takrat Neja še ni bila v vrtcu in celodnevno ukvarjanje z njo mi je res jemalo veliko energije. Okrog 10. tedna so se začele pojavljati vsakodnevne slabosti in glavoboli. Postala sem izjemno čustvena in vse me je hitro vrglo iz tira in spravilo v jok. 
V prvem trimesečju sem bruhala le enkrat in še to po svoji krivdi. Po dolgem času je bil Erik eno soboto končno prost (septembra in oktobra ga zaradi službe ter treningov nogometa in košarke skorajda nič ni bilo doma), zato smo se odločili za en družinski izlet. Na koncu je padel predlog, da se peljemo na Goričko, kar nikakor ni bila dobra ideja, saj mi je zaradi vseh ovinkov postalo tako slabo, da se je moral Erik ustaviti, drugače bi se pobruhala v avtu. 

Prehrana: Na začetku se mi je še luštala kakšna hrana, npr. čokolada, suhe slive, mandarine, makaroni s tuno (tune bi lahko, odkar sem noseča, pojedla na tone), okrog 10. tedna pa se je vse ustavilo, dobila sem občutek težkega želodca, hrana se mi je začela upirati in komaj kaj sem spravila vase. Začela sem živeti večinoma od kruha in sadja. Obroke sem drastično zmanjšala, sladko pa se mi je začelo upirati.

Kaj je bilo najlepše? Odkar je Neja v vrtcu, mi veliko pomeni najino jutranje crkljanje pred vrtcem, saj me pogosto boža po obrazu, ko se zbudi, in mi daje poljubčke. Izjemno čustven in lep je bil zame tudi trenutek, ko sem prvič videla malo pikico na ultrazvoku in je ginekolog potrdil, da pod mojim srcem raste novo bitje. 

Kaj je bilo najtežje? Izjemno me je prizadelo, kako so nekateri najbližji družinski člani sprejeli novico o nosečnosti. Čeprav so trdili, da so veseli, sva poslušala očitke, kako sva se lahko odločila še za enega otroka, ko pa sem jaz brez službe, da je bila odločitev prehitra in prenagla itd. 

Kateri dogodek si boš najbolj zapomnila? Iz prvega trimesečja si bom zagotovo najbolj zapomnila Nejino uvajanje v vrtec, saj je bil zame to izjemno težek in čustven dogodek. Vprašanja, ali sem se prav odločila, dvomi, da je še premajhna za vrtec, nasprotovanje družine, da jo dam v vrtec, in spremembe, ki jih vrtec prinaša, so zelo vplivale name in bila sem pod velikim stresom. Na srečo je istočasno z mano hčerko uvajala tudi ena prijateljica z istimi dvomi in najini pogovori so mi res pomagali, da sem se pomirila in nisem komplicirala. Na srečo pa je Neja potrebovala manj kot mesec dni, da se je navadila na vrtec in sedaj zjutraj, ko se poslovim od nje, kar leti v igralnico, brez da bi se sploh ozrla nazaj name. 

Nosečkin dnevnik: V prvi nosečnosti sem pisala dnevnik svoje nosečnosti na blogu (tukaj), tokrat pa sem se odločila, da bom zapiske delala tudi v fizični obliki, tako da sem si naročila Nosečkin dnevnik blogerke Nine (Z ljubeznijo, mama), kamor bom lepila tudi fotografije iz časa svoje nosečnosti. 


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig