Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

sreda, 18. oktober 2017

Ko se ljubezen množi


Ko se je Nejina starost bližala magični številki eno leto, sva se začela pogovarjati o tem, da bi lahko naslednje leto najina punca dobila družbo. Pogovarjala sva se o plusih in minusih ponovne nosečnosti in povečanja družine v dani situaciji in na koncu našla več plusov kot minusov. Seveda je bila najprej zgolj želja. Ki se je uresničila prej, kot sva pričakovala. 

Konec avgusta so me vsakič, ko se je Neja začela dojiti, noro začele boleti dojke. Najprej sem to pripisovala stalnemu dojenju, saj je v tem obdobju ponoči dobesedno spala na dojkah. Ko pa mi je začela zamujati menstruacija že več kot teden dni, sem vedela, da je čas, da naredim test. Zadnjega avgusta je imela Neja posvetovalnico pri enem letu in takoj po pregledu sva leteli v DM, kjer sem kupila test nosečnosti in ga opravila kar na stranišču v BTC-ju. O higieni in ostalem nisem razmišljala, ker preprosto nisem več mogla zdržati in sem se morala prepričati, kako je na stvari. Na srečo sem bila na stranišču sama, moja punca pa je spala v vozičku, tako da sem v miru opravila test in počakala tistih nekaj minut, da se je pokazal rezultat.

Sledil pa je šok. Test je bil pozitiven. 

Čeprav sva si otroka želela in sva ga načrtovala, nisva pričakovala, da nama bo uspelo takoj, predvsem, ker je pri Neji trajalo nekaj mesecev, preden sem zanosila. Oblile so me solze in moji občutki so tavali med srečo in strahom. Novico sem takoj sporočila Eriku, ki pa je ostal brez besed, saj je bil prepričan, da nama ni uspelo. Čez dva dni sem ponovila test, ki je le potrdil prvega in čez dva tedna je na prvem pregledu nosečnost potrdil tudi ginekolog.

Na začetku nosečnosti sem se počutila super, a dlje kot sem noseča, slabše je počutje. Čisto sem brez energije, komaj mi  paše kaj pojesti, čeprav sem lačna non-stop, a večina hrane se mi upira, prisotni so glavoboli, slabosti, ves čas sem utrujena in spat hodim že ob osmih z Nejo. Neja je od začetka oktobra v vrtcu, kar mi paše, saj si lahko vsaj dopoldne vzamem kako urico zase in za počitek. Moje počutje pa je tudi razlog za mojo neaktivnost na blogu in družbenih omrežjih. Komaj se spravim zraven, da bi kaj zapisala (zdaj sem še ostala brez računalnika in uporabljam Erikovega). Občutek imam, da mi možgani pred tipkovnico čisto zmrznejo, čeprav sem polna idej in zamislic. 

Novico sva domačim že povedala, kmalu pa jo bova delila tudi z drugimi, saj se mi nosečnost počasi že začenja poznati. Pri Neji sem lahko nosečnost skrivala do petega meseca, sedaj pa imam občutek, da bo trebušček veliko hitreje rasel in se mi bo poznalo prej kot prvič. O dojenčku razlagam že tudi Neji, čeprav ona še ne razume, kaj se dogaja. Se pa izjemno veselim rasti trebuščka in že komaj čakam prve brcike. :)


SHARE:

4 komentarji

Blogger Template Created by pipdig