Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

ponedeljek, 26. junij 2017

Vikend, vročina in vrtec


Vikend je minil, jaz pa sem tačas objavila le eno objavo. Izziv Junijski blog, ko naj bi junija blogala vsak dan, tako ne gre po načrtih, pa nič zato. V tem mesecu sem objavila že 23 objav (tale je 24.) in mislim, da mi gre vseeno dobro. Nastalo je nekaj super objav in nekaj za mojo dušo, ki se verjetno marsikomu zdijo brez zvezne, a jaz sem vesela, da sem jih spisala in dala iz sebe. ;)

Vroči poletni dnevi žal niso čas, ko bi z veseljem sedela za računalnikom. Ta vikend je bilo prav noro vroče. V zgornjem delu stanovanja, kjer imamo mi urejene prostore, je popoldne taka vročina, da ne moreš niti dihati. Že resno razmišljamo o kaki klimi, čeprav nisem njena ljubiteljica, ker sem vedno, ko preživim dlje časa v klimatiziranem prostoru, bolna. Na srečo so včerajšnje popoldanske nevihte dovolj ohladile ozračje, da smo večer lahko lepo zaspali. Neja je zadnjih nekaj večerov prav težko zaspala in se do enajstih, ko se je malce ohladilo, zbujala vsakih nekaj minut v joku. Delno je bil kriv tretji zob, ki je po dveh tednih končno pokukal na plan, delno pa vročina. Res super kombinacija. Prav hvaležna sem za včerajšnjo noč, saj sem prvič po ne vem kolikem času zaspala že ob pol desetih in z Nejo sva zjutraj dremali do osmih. Končno sem se malce naspala, kljub temu da me je Neja ponoči nekajkrat prebudila za dojenje.

Danes dopoldan sem podpisala pogodbo za vrtec. Ob tem sem se vprašala, kam za vraga je odletel čas in pomislila, kaj vse me čaka v prihodnosti. Priznam, da me malce stiska pri srcu. Moja punca se počasi spreminja iz dojenčka v malčka, moja porodniška se bliža koncu, jaz pa se podajam na pot iskanja službe. Po eni strani se prav nič ne veselim te poti zaradi preteklih izkušenj, ki vsebuje nešteto poslanih prošenj brez odgovora, nekaj odgovorov o neizbranem kandidatu in razgovore, na katerih sem poslušala, da imam previsoko izobrazbo in da moje dosedanje zaposlitvene izkušnje niso primerne za to delovno mesto. A sedaj pa bom na razgovorih poslušala, da nisem primerna, ker imam doma majhnega otroka? A po drugi strani se skušam vreči v to s pozitivnostjo in verjamem, da je tudi zame nekje priložnost. Če ne, je pa je še vedno možnost, da si jo ustvarim sama. 

Slišala sem že kar nekaj posrednih očitkov, zakaj sem vpisala Nejo v vrtec, če pa sem brez službe. Zato, ker ne morem čakati, kaj se bo zgodilo, ampak razmišljam v naprej. Trenutno sem res brez službe, a kdo ve, kaj bo čez dva, tri mesece. Tudi na družinske člane ne morem računati, da bi lahko nekdo zagotovo pazil na Nejo in jih zavezovati k temu, brez da bi pozneje imeli drugačno izbiro, saj ne vem, kakšna bo njihova situacija čez nekaj mesecev. Pri določenih stvareh se žal ne moreš prepuščati trenutku, ampak je treba razmišljati v naprej. Nekatere mamice bodo sedaj zagotovo kritizirale mojo odločitev in mi govorile, da sem sebična oz. me poimenovale še kako huje. Drage mamice, čeprav vašim otrokom želim le najboljše, je dejstvo, da moram jaz poskrbeti za svojega treba na vrat na nos in v paniki iskati rešitev.

P. S. Preden me res kdo obtoži, da moj otrok komu krade mesto v vrtcu, naj povem, da so bili pri nas sprejeti v vrtec vsi otroci, ki so bili vpisani v rednem vpisnem roku.


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig