Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

sreda, 07. junij 2017

Slaba vest


Ko mi kdo reče, da sem dobra mama, da se Neji vidi, da ima dobro vzgojo, mi včasih postane nerodno, saj se mi zdi, da nisem vedno dobra mama in bi lahko v marsikateri situaciji drugače, boljše reagirala. Ljudje različno ocenjujejo mojo vzgojo in včasih mi v trenutkih slabosti, ko imam res kak slab dan ali sem bolj občutljiva, kdo resnično nabije slabo vest, da mislim, da sem najslabša mama na svetu. 

Včasih imam slabo vest, ker Nejo še vedno uspavam z dojenjem in jo ponoči dojim. Ker v raznoraznih člankih piše, da morajo dojenčki zaspati sami in bog ne daj, da bi jih ponoči mame dojile ali jemale iz posteljice. Boljše, da jih uspavamo nazaj z božanjem. In potem se zaradi slabe vesti skušam držati teh nasvetov in moja slaba vest dobi le še večje razsežnosti, ko poslušam tuljenje svojega dojenčka, ki ne dobi dojke. Ker me boli srce, ko jo poslušam jokati. Zato jo položim poleg sebe in ji dovolim, da se priklopi na dojko. Ter se tolažim, da imava še čas, da se odvadi od nočnega dojenja.

Včasih imam slabo vest, ker storim kaj nepremišljenega. Počnem eno stvar, razmišljam pa že o drugi in potem v trenutku zmedenosti naredim kaj neumnega. Kot npr. pozabim Nejino zdravstveno kartico pri pediatrinji. Ali pa, ko že stotič poberem odvržen klobuk s tal, postanem sčasoma manj pozorna nanj in ga nekje sredi potepa po trgovinah izgubim. Najbolj slabo vest pa imam, ko nisem dovolj pozorna ali pa ne znam predvideti situacije vnaprej. In potem se zgodi, da mi dete pade s postelje, jaz pa imam tako slabo vest, da pol ure tulim z njo, saj ne vem, če bo vse v redu z njo, pomirim pa se malce šele po pogovoru s prijateljico, ki se ji je zgodilo isto, dokončno pa šele zvečer, ko je Neja popolnoma v svojem elementu - živahna, glasna in radovedna.

Včasih imam slabo vest, ker nisem ves dan za štedilnikom kot druge mamice, da bi Neji pripravila vsak dan vsaj štiri zdrave in raznolike obroke, ampak ji večinoma ponujam eno in isto hrano. Tisto, kar pač rada je. Slabo vest imam, ker sem se naveličala kuhati za svojo dojenčico in ji pri vsakem obroku stokrat riti žličko pred usta, saj jih vztrajno drži zaprta in se obrača stran. Ker po mnenju raznoraznih člankov o uvajanju nisem dovolj vztrajna, saj bi morala vsako hrano Neji ponuditi najmanj osemkrat, da bi jo sprejela. Pa ji je ne, ker nočem, da bi se ji hrana zamerila in se raje prepričujem, da bo že prišel čas, ko bo začela jesti več in bolj raznoliko.

Včasih imam slabo vest, ker nisem dovolj sočutna in potrpežljiva, ampak prehitro reagiram v kakšni situaciji in nenamerno prizadenem Nejo. Npr. ko se razjezim nanjo, ko česa ne sme, ali ko je ne dvignem v isti sekundi, ko začne jokati. Ker pač verjamem, da otrok mora vedeti, kje so meje in kdo je avtoriteta ter se ji vsega res ne sme dopustiti.

Toda, ali sem zaradi te slabe vesti res slaba mama? Verjamem, da ima vsaka mama trenutke slabosti, v katerih podvomi o svoji vlogi in se sprašuje, če svojo vlogo mame res dovolj dobro opravlja. Potem so tu še raznorazni dejavniki, ki to slabo vest le še dodatno nabijejo, da se slabše počutimo. A po drugi strani - tudi slaba vest je del življenja in materinstva. Včasih sem jo imela zaradi drugih stvari, danes pa jo imam zaradi najpomembnejšega poslanstva na svetu.

In ne, kljub slabi vesti, ki me včasih kljuva, nisem slaba mama. Sem le mama, ki išče najboljšo pot, da bo dobro vzgojila svojega otroka.


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig