Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 02. junij 2017

Ko gresta punci sami od doma


Zadnji petek v maju. Zjutraj sva bili pokonci že ob sedmih. Opoldan sva imeli posvetovalnico pri devetem mesecu pri pediatrinji, zato naju je ta dan čakala zanimiva avantura. Ati žal ni mogel dobiti dopusta, ostali pa sva tudi brez avta, tako da sva se morali odpraviti na avtobus, da sva lahko prišli do Murske Sobote. Že nekaj dni prej sem trepetala, kako se bo to izšlo, saj sem vedela, da bom morala imeti Nejo med vožnjo v naročju, ker drugače žal ne bo šlo, saj tako lupinica kot voziček zaradi pešačenja do avtobusne postaje in v Murski do pediatrinje nista opcija. Ker sva nameravali po pregledu še v šoping, je bil logična izbira voziček, saj bi Neja težko zdržala več ur v lupinici, pa še priporočljivo ni.

Vožja z avtobusom
Ko se je avtobus ustavil pred nama, je Neja s širokimi očmi opazovala dogajanje. Večje prevozno sredstvo je in bolj brni, raje ga opazuje. Vožnja je minila hitro in zanimivo. Tako šofer kot ostali potniki so bili nad Nejo navdušeni, Neja pa je z zanimanjem opazovala cesto, saj je njen zorni kot med vožnjo po navadi čisto drugačen. Šofer je bil tako prijazen, da je vožnjo celo prilagodil moji punci, saj ni bilo nobenega nenadnega zaviranja, kot se to zna pri avtobusnih vožnjah pogosto zgoditi. 

Posvetovalnica pri pediatrinji
Prispeli sva ob odlični uri, saj je bila čakalnica prazna in sva bili hitro na vrsti. Pediatrinji sem zaupala, da Neja ne mara preveč goste hrane in se še večinoma doji, vendar me je pomirila, da ima odlično krvno sliko in tudi napreduje lepo, tako da v tem ne vidi problema. Hkrati pa ji je presenečeno dejala, da je res en smejoč devetmesečni dojenček, saj po navadi pri tej starosti dojenčki v ordinaciji jočejo. Nad tem, da je zajokala na kratko le med jemanjem krvi, sem bila presenečena tudi jaz, saj je bila med pregledom že pošteno zaspala, a očitno je bilo dogajanje preveč zanimivo. Pomirjena sem jo položila v voziček in se odpravila naprej. Neja je kar hitro zaspala, jaz pa sem bila že pošteno lačna, zato sem razmišljala, kam bi odšla na kosilo, ko sem na telefonu zagledala neznano številko. Malce pobrskam. Ordinacija. Fak. Nejino kartico in knjižico sem pozabila tam. Kaj pa zdaj? Na drug konec mesta pa res ne grem peš nazaj, mi bo spet vzelo pol ure. Hja, nič, bo šel dragi naslednji teden.

Šoping z mamo
Preden sem odšla na kosilo v Šparovo restavracijo (kar se mi je zdela najhitrejša opcija), sem skočila še v Kik in Lidl, kjer sem nakupila nekaj stvari zase in nekaj za Nejo. Čeprav se mi je zdelo, da bo v Šparovi restavraciji vijuganje med elementi z vozičkom v eni in pladnjem s hrano v drugi roki velik podvig, mi je uspelo brez prelite juhe na pladnju, haha. :) Neja je kosilo lepo prespala, tako da sem na koncu zelenjavo, ki sem jo vzela zanjo, kar sama pojedla. Spala je kar dve uri v kosu, zbudila pa se je ravno, ko sem na stranišču čakala v vrsti, tako da sva se samo prestavili v previjalnico, kjer sem jo previla in podojila. 

Poletno garderobo sva se odpravili preverit še v OVS in C&A. OVS me je s svojo punudbo navdušil, tako da sem uživala v izbiranju kosov za Nejo, dokler je ne slišim tiskati. Rdeča je v obraz. Res, ravno sedaj? Še 15 minut nazaj sva bili v BTC-ju v previjalnici. Vzamem oblačila, plačam in razmišljam, ali naj letim z njo nazaj v BTC ali pa jo previjem kje drugje. Odločim se, da greva nazaj za trgovine in jo previjem kar v vozičku. Hitro sem jo previla, oblekla in že sva krenili naprej proti C&A-ju. Ponudbo oblačil za dojenčke sem pogledala še tam, potem pa je po službi po naju prišel ati, da se nisva domov vozili z avtobusom. Ko sva doma pospravljala stvari, sva opazila, da klobuka ni nikjer. Med previjanjem sem ga pospravila v eno izmed vrečk, a pozneje sem ji ga dala nazaj na glavo, vmes pa sem očitno po tem, ko sem ga že stotič pobrala s tal, postala manj pozorna nanj in sva ga nekje do trgovine C&A ali pa kar v trgovini izgubili. Dragi mi je rekel, da se to, da kaj pozabim ali izgubim, lahko zgodi le meni. Moj odgovor pa je bil, da je meni najbolj važno, da je moje dete previto, sito in ni žejno. 

In izkupiček celega dne? 
Neja je bila navdušena nad vožnjo z avtobusom, pregled pri pediatrinji je minil brez težav, saj je spustila le eno solzo med dajanjem krvi, v ordinaciji sem pozabila Nejine dokumente, nekje na pol poti med obiskovanjem različnih trgovin sva izgubili klobuček, pleničko je napolnila ravno v trgovini, kjer v bližini ni previjalnice, kar precej sem spraznila denarnico, toda Neji sem priskrbela kar nekaj poletne garderobe, hkrati pa sva imeli super dan izven sten domačega doma. Tako pač je, ko pustiš punce same od doma. 


Kik.
OVS.
C&A in Hofer.
SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig