Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 30. junij 2017

7 zgrešenih nakupov za dojenčka


Vedno, preden se z Erikom odpraviva po nakupih, rada napiševa seznam stvari, ki jih morava kupiti, da potem na licu mesta česa ne pozabiva. Dva ali tri tedne nazaj sva opravljala večji nakup in takrat sem mu začela naštevati, kaj vse morava kupiti. Ko sem se zazrla v seznam, sem se vprašala, ali res potrebujemo vse to. Da se ne bo na koncu spet kaj znašlo na seznamu zgrešenih nakupov in nam ne bo prišlo prav. In tako sem pol stvari črtala.

Ob tem sem se spomnila na vse zgrešene nakupe, ki sva jih z Erikom opravila po Nejinem (nekaj že pred njemim) rojstvom. Kot nosečka sem bila res zmedena, ko sem gledala sezname stvari za dojenčka, saj nisem imela pojma, kaj mi bo prišlo res prav in kaj ne. Tako se je v tej zmedenosti na seznamu zgrešenih nakupov znašlo kar nekaj stvari, za katere sva dejansko vrgla denar skozi okno. 

Za današnjo objavo sem se odločila, da z vami delim nekaj teh izdelkov, ki nama niso prišli preveč prav. Na seznamu je morda kak izdelek, ki je za vas nepogrešljiv, zato vas v naprej opozarjam, da je seznam subjektivne narave in da to ne pomeni, da teh izdelkov ne priporočam, ampak ti izdelki niso bili uporabni za nas in bi bilo morda bolje, če jih sploh ne bi kupila. Seveda se zna zgoditi, da bo pri naslednjem otroku čisto drugačna zgodba in se bo kateri izmed njih znašel na seznamu nepogrešljivih izdelkov. Omenjam pa samo izdelke, ki sva jih kupila sama. Če bi zraven naštela še izdelke, ki sva jih prejela od znancev in sorodnikov in po hitrem postopku vrnila, ker jih nisva potrebovala, bi bil seznam daljši.

1. Duda/steklenička
Naša Neja ni sprejela ne dude in ne stekleničke. Na začetku je bilo precej težko, saj se je Neja dojila tudi na eno uro, če je bilo treba, občasno pa je prišlo do takšnih situacij, ko sem bila odsotna z doma dlje časa. Takrat je sicer spila nekaj načrpanega mleka po steklenički, a uporabljali smo jo res redko. Ko sva videla, da dude ne bo sprejela, pa jih niti nisva kupovala veliko, ampak sva se odločila potrpeti in danes dude ne pogreša (čeprav je včasih mama duda, sploh ponoči). Ko sva z Erikom poslušala, da so nekateri zapravili tudi po 100 € in nakupili vse možne dude, ki obstajajo, samo da je dojenček sprejel eno, sva si rekla, da ni vredno. In res ni bilo.

2. Igralna podloga z lokom
Za čas, ko se dojenček začne zavedati samega sebe in bolj opazovati okolico, priporočajo igralni lok. Midva sva ji v Pikapolonici kupila igralno podlogo z lokom, ki je bila aktualna nekje dva meseca, potem pa se je Neja začela obračati na trebuh in je igralna podloga ni več toliko zanimala. Ko se je začela plaziti, pa se za igralno podlogo niti ni več zmenila, tako da sva jo z Erikom pospravila. 

3. Zimske rokavice
Priznam, da sem bila predvsem na začetku ena od tistih mam, ki jo je hitro odneslo in je morala kupiti vsak kos oblačila, ki se ji je zdel srčkan in niti nisem razmišljala o tem, ali bo Neja to sploh potrebovala ali ne. V Kiku sem ji kupila take luštkane rokavice z božičnim vzorcem, a jih nisem uporabila niti enkrat. Zakaj? Ker sva Neji kupila tako velik zimski kombinezon, da so ji rokavi čisto pokrili roke in so bile vedno na toplem. Še, ko je bilo zime konec, ga ni prerasla in ji je bil prevelik.

4. Elektronski nosni aspirator
Tole je najbolj zgrešen nakup izmed vseh, ki sva jih kdajkoli opravila. Čeprav izdelek veliko obljublja, pa je po mojem mnenju zanič, saj niti pri najhujšem prehladu ne očisti nosu, kot je treba. Aspiratorju na sesalec pa ne seže niti do kolen.

5. Vetrovne kapljice
Vetrovne kapljice mi je priporočila bratračeva žena, saj naj bi zaradi njih dojenček prej sprejel dudo, pa še pri krčih pomagajo. No, za naju so bile čisto zgrešen nakup, saj jih Neja ni marala, pa tudi, ko je jokala, je niso za dolgo pomirile. Kaj kmalu sva ugotovila, da sva jih kupila zaman in nama ne koristijo preveč.

6. Termometer za vodo
Na seznamu potrebnih stvari za dojenčka se je znašel tudi termometer za vodo, ki sva ga kupila še pred nakupom banjice. Napaka, saj je imela najina banjica senzor za zaznavanje toplote vode vgrajen, tako da ga nikoli nisva potrebovala in še vedno zapakiran stoji v omari.

7. Adaptirano mleko
V veri, da bom adaptirano mleko uporabljala za kašice, saj si svojega mleka nisem več črpala, sem kupila eno škatlo, a na koncu sem ga uporabila le dvakrat, saj Neja kašic z adaptiranim mlekom ni hotela jesti, jaz pa sem kmalu ugotovila, da mleka ne potrebujem, saj se da kašice pripraviti tudi brez mleka in po mojem mnenju so take tudi okusnejše. 

SHARE:

četrtek, 29. junij 2017

5 idej za dojenčkovo poletno malico



Danes, ko Neja pleza po vsakem, ki ga vidi, da je in sprejme tudi večino hrane, ki ji je skuham, se mi zdijo zadnji meseci, ko sva se na veliko borili z gosto hrano, oddaljeni v preteklosti. Ko sem prebirala komentarje, da še ima čas, da sprejme gosto hrano, sem se pogosto spraševala, do kdaj. Velikokrat je bilo izjemno naporno skuhati nekaj, kar sem potem zavrgla ali pojedla sama, saj Neja žličke ni mogla niti videti. Ko sem se končno sprijaznila, da stanje pač je tako, kot je, sva počasi odkrivali jedi, ki so všeč tudi njej. Naredila sem jih sebi, ponudila še njej in če sem videla, da ji je všeč, se je tista jed večkrat znašla na jedilniku. Čeprav njen jedilnik ni bil preveč raznolik, sem bila vesela, da je vsaj nekaj pojedla. V tej objavi delim z vami 5 receptov, ki niso navdušili samo Neje, pač pa tudi mene.

Pečene banane z grškim jogurtom
Potrebujemo:
- 1 banano
- 1 grški jogurt

Priprava:
Banano razpolovimo in popečemo na olivnem olju, da porjavi. Ponudimo z grškim jogurtom, ki da jedi posebno svežino.

Recept je zelo preprost, a izjemno okusen. Pečene banane nama pripravim za zajtrk, s tem da za obe uporabim dve banani. Včasih jogurtu dodam še cimet. Namesto banan lahko uporabite tudi drugo sadje. Midve sva preizkusili še jagode in kombinacija pečenih jagod in grškega jogurta je bila res odlična.



Zelenjavno-sadni smoothie
Potrebujemo:
- pol banane
- eno manjše jabolko
- en korenček
- 3 liste sveže špinače
- vodo

Priprava:
V blenderju zmešamo skupaj vse sestavine. Dodamo tudi vodo. Količina je odvisna od tega, kakšno gostoto smoothija želimo. Jaz nama po navadi naredim malce redkejšega, da ga Neja raje spije. Zelenjavni smoothie je super ideja, če otrok ne je preveč rad zelenjave, saj okusa po korenčku in špinači sploh ni čutiti.



Baby mlečni napitek
Potrebujemo:
- 1 žlico skute
- 1 banano
- 1 breskev
- 0,5 dl vode ali kompota

Priprava:
Baby mlečni napitek je podoben smoothiju, s to razliko, da dodamo 1 žlico skute. V blenderju zmešamo vse sestavine in ponudimo dojenčku.

Neji je ta napitek zelo všeč, pa tudi meni je okusen, tako da sva ga en čas pogosto malicali. Predvsem, ker je Neja navdušena nad slamico.


Jagodni puding
Potrebujemo:
- 1 grški jogurt
- 1 polna pest jagod
- 3 žlice chia semen
- 2 dl vode
- 1 žlička cimeta

Priprava:
Vse sestavine damo v blender in zmešamo skupaj. Prelijemo v kozarce in pustimo nekaj ur v hladilniku (najbolje čez noč), da se puding strdi.

Namesto grškega jogurta lahko dodate tudi sladko smetano, jogurt pa lahko preizkusite tudi z drugim sadjem, a najboljši okus ima, če je narejen z jagodičevjem. Midve sva ga preizkusili tudi z breskvijo, ki je v pudingu skorajda ni bilo čutiti, in z višnjami.



Mlečno-sadna lučka
Potrebujemo:
- sadje po izbiri
- grški jogurt
- malce vode

Priprava:
V blenderju zmešamo sadje (jaz sem izbrala banano in breskev), dodamo malce vode, grški jogurt (po želji) in prelijemo v modelčke. Modelčke položimo za nekaj ur v zamrzovalnik. Doma pripravljene lučke so okusna malica tako za dojenčke kot tudi nas starše.


SHARE:

torek, 27. junij 2017

Naredi sama: Ropotuljice


A so tudi vašim malim škratom vse stvari po hiši bolj zanimive kot njihove igrače? Čeprav ima naša Neja kup igrač, so le-te aktualne nekaj minut, reklam, maminih ličil, pribora ipd. pa se nikoli ne naveliča. Erik si za v avto kupuje zvečilne v lončku, ki je Nejo zainteresiral v trenutku, ko ga je zagledala. Tako sem prišla na idejo, da bi ji lahko iz teh lončkov naredila domače ropotuljice. Odkar jih ima, je Neja navdušena nad njimi in postale so ene izmed njenih najljubših igrač. 

Potrebujemo:
- več lončkov zvečilnih gumijev
- predmete za polnjenje embalaže (npr. makaroni, pesek, riž, gumbe, perlice ...)
- pištolo s toplotnim lepilom

V en lonček sem dala makarone, v drugega pa riž. Pazila sem, da lončkov nisem preveč zapolnila, saj dajeta lepši zvok, če je v njiju manj predmetov. Pokrov pakiranja sem s toplotnim lepilom zalepila na lonček, tako da ga Neja ne bo mogla odpreti in dati makaronov ali riža v usta, niti se ne bo mogel odpreti sam ob padcu z višine (ker naša punca uživa, ko meče stvari ob tla). 

Če bomo lončke napolnili s predmeti različnih velikosti, bodo oddajali različen zvok in naši dojenčki bodo uživali ob njihovem odkrivanju. Zvok bo različen tudi glede na to, koliko bomo količinsko napolnili lončke. Neja se zelo rada igra s svojima lončkoma. Prime ju vsakega v eno roko in ju stresa ali pa ju udarja enega ob drugega. 

Če imamo mlajše dojenčke, so zelo priročne manjše prozorne plastenke, ki jih napolnimo s pisanimi gumbi ali perlicami in tako domače ropotuljice lahko postanejo zanimiva domača senzorična igrača.

Včasih se res sprašujem, čemu ima Neja toliko igrač (večino je itak dobila kot darilo ob različnih priložnostih), ko pa so doma narejene igrače in predmeti po hiši veliko bolj zanimivi.


SHARE:

ponedeljek, 26. junij 2017

Vikend, vročina in vrtec


Vikend je minil, jaz pa sem tačas objavila le eno objavo. Izziv Junijski blog, ko naj bi junija blogala vsak dan, tako ne gre po načrtih, pa nič zato. V tem mesecu sem objavila že 23 objav (tale je 24.) in mislim, da mi gre vseeno dobro. Nastalo je nekaj super objav in nekaj za mojo dušo, ki se verjetno marsikomu zdijo brez zvezne, a jaz sem vesela, da sem jih spisala in dala iz sebe. ;)

Vroči poletni dnevi žal niso čas, ko bi z veseljem sedela za računalnikom. Ta vikend je bilo prav noro vroče. V zgornjem delu stanovanja, kjer imamo mi urejene prostore, je popoldne taka vročina, da ne moreš niti dihati. Že resno razmišljamo o kaki klimi, čeprav nisem njena ljubiteljica, ker sem vedno, ko preživim dlje časa v klimatiziranem prostoru, bolna. Na srečo so včerajšnje popoldanske nevihte dovolj ohladile ozračje, da smo večer lahko lepo zaspali. Neja je zadnjih nekaj večerov prav težko zaspala in se do enajstih, ko se je malce ohladilo, zbujala vsakih nekaj minut v joku. Delno je bil kriv tretji zob, ki je po dveh tednih končno pokukal na plan, delno pa vročina. Res super kombinacija. Prav hvaležna sem za včerajšnjo noč, saj sem prvič po ne vem kolikem času zaspala že ob pol desetih in z Nejo sva zjutraj dremali do osmih. Končno sem se malce naspala, kljub temu da me je Neja ponoči nekajkrat prebudila za dojenje.

Danes dopoldan sem podpisala pogodbo za vrtec. Ob tem sem se vprašala, kam za vraga je odletel čas in pomislila, kaj vse me čaka v prihodnosti. Priznam, da me malce stiska pri srcu. Moja punca se počasi spreminja iz dojenčka v malčka, moja porodniška se bliža koncu, jaz pa se podajam na pot iskanja službe. Po eni strani se prav nič ne veselim te poti zaradi preteklih izkušenj, ki vsebuje nešteto poslanih prošenj brez odgovora, nekaj odgovorov o neizbranem kandidatu in razgovore, na katerih sem poslušala, da imam previsoko izobrazbo in da moje dosedanje zaposlitvene izkušnje niso primerne za to delovno mesto. A sedaj pa bom na razgovorih poslušala, da nisem primerna, ker imam doma majhnega otroka? A po drugi strani se skušam vreči v to s pozitivnostjo in verjamem, da je tudi zame nekje priložnost. Če ne, je pa je še vedno možnost, da si jo ustvarim sama. 

Slišala sem že kar nekaj posrednih očitkov, zakaj sem vpisala Nejo v vrtec, če pa sem brez službe. Zato, ker ne morem čakati, kaj se bo zgodilo, ampak razmišljam v naprej. Trenutno sem res brez službe, a kdo ve, kaj bo čez dva, tri mesece. Tudi na družinske člane ne morem računati, da bi lahko nekdo zagotovo pazil na Nejo in jih zavezovati k temu, brez da bi pozneje imeli drugačno izbiro, saj ne vem, kakšna bo njihova situacija čez nekaj mesecev. Pri določenih stvareh se žal ne moreš prepuščati trenutku, ampak je treba razmišljati v naprej. Nekatere mamice bodo sedaj zagotovo kritizirale mojo odločitev in mi govorile, da sem sebična oz. me poimenovale še kako huje. Drage mamice, čeprav vašim otrokom želim le najboljše, je dejstvo, da moram jaz poskrbeti za svojega treba na vrat na nos in v paniki iskati rešitev.

P. S. Preden me res kdo obtoži, da moj otrok komu krade mesto v vrtcu, naj povem, da so bili pri nas sprejeti v vrtec vsi otroci, ki so bili vpisani v rednem vpisnem roku.


SHARE:

sobota, 24. junij 2017

6 nasvetov za obstojen poletni makeup



Poletje je najmanj hvaležen čas za nošenje ličil, saj zaradi vročine težko dolgo časa ostanejo na mestu, pa vendar smo ljubiteljice ličil ob posebnih priložnostih in dogodkih rade naličene tudi v vročih dneh. Za ta čas je najbolj primeren lahkoten, svež videz, prilagojen vročini in znojenju. Danes bom z vami delila nekaj nasvetov, ki jih tudi sama upoštevam pri poletnem makeupu in pri meni delujejo. 

1. Manj je več
Poleti upoštevaj načelo "Manj je več." Več izdelkov boš nanesla, bolj bo koža zabetonirana in hitreje se boš spotila. V vročih dneh si nikakor ne želiš občutka fasade na obrazu, kajne? Najboljše bo, da uporabiš le nekaj osnovnih izdelkov, kot so npr. tekoča podlaga/BB krema, rdečilo za lica, maskara, korektor in nekaj za ustnice. 

2. Izogibaj se težkim podlagam
Težke podlage, ki prekrijejo vse nepravilnosti, nikakor niso dobra izbira v času poletnih dni, saj zaradi njih koža ne more dihati. Veliko boljša izbira so manj prekrivne BB kreme ali pa lahke tekoče podlage. Navsezadnje pa naloga tekočih podlag ni, da prekrijejo nepravilnosti, temveč, da izenačijo ten. Za prekrivanje nepravilnosti uporabljamo korektorje. 

3. Uporabljaj kremna ličila
Kremna ličila so poleti boljša izbira, saj so obstojnejša, pa še nobenih pripomočkov ne potrebuješ, saj jih lahko naneseš s prsti. 

4. Vodoodporna maskara je tvoja prijateljica
Če se želiš izogniti razmazani maskari in videzu pandinih oči (t. i. panda eyes), moraš imeti poleti vodoodporno maskaro nujno v svoji kozmetični torbici. Poleg tega, da bo zdržala ves dan, ti bo trepalnice tudi optično podaljšala, če jih boš pred nanosom maskare privihala z vihalnikom. 

5. Uporabljaj izdelke za fiksiranje ličil
Če želiš podaljšati obstojnost svojih ličil, jih moraš zafiksirati. Fiksator oz. sprej za utrjevanje ličil je popoln pripomoček v vročih poletnih dneh, pa tudi ob pomembnejših dogodkih. Ko zaključiš z nanosom vseh ličil, ga preprosto popršiš po obrazu in počakaš, da se posuši. 

6. Matirni lističi naj bodo vedno v torbi
Vse poznamo tisti občutek vlažnosti, ko se nam nad ustnico ali na čelu pojavijo kapljice znoja in se začnemo svetiti, kajne? V tem primeru so najboljša rešitev matirni lističi, ki vpijejo odvečen znoj, ličila pa ostanejo na mestu.

Upam, da vam kateri od nasvetov pride prav. Navsezadnje pa je izbira uporabe ličil poljubna in tudi sama sem v vročih poletnih dneh, kot jih imamo trenutno, najraje brez ličil. Ne pozabite pa, da je tudi poleti nega kože izjemnega pomena, saj bodo na negovani koži ličila izgledala dosti lepše. 



SHARE:

četrtek, 22. junij 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 30. teden



Koliko sem stara: 30. tednov

Razvoj: Ta teden je bil teden samih prelomnic in sprememb. Neja se je na vse štiri postavljala že nekaj tednov, se zibala naprej in nazaj, ta torek, 14. 3., pa je ugotovila, da lahko naenkrat premakne tako roke kot noge. To je bilo pravo veselje. Sicer uspe narediti "tri korake", preden se spusti dol na trebuh, toda vztrajno se plazi naprej, dokler ne pride, kamor želi. Isti dan je tudi ugotovila, da se lahko ob višje ležečih predmetih dviguje in postavi na kolena. Zelo rada spleza name ali pa atija, potem pa se ziba in na veliko smeji od veselja. Dviguje se tudi ob stranici posteljice. Ker ima podloženo ležišče že od začetka, saj je prej na veliko polivala, stranica ni preveč visoko in jo uspe doseči. Iz položaja na kolenih se ji je tudi uspelo že usesti, vendar le, če se drži mene ali npr. stranice posteljice. 

Gosta hrana: Še v soboto je jedla gosto hrano kot velika, v nedeljo pa jo je začela zavračati. Niti ust ni več hotela odpreti in obračala se je stran od žličke. Do torka je večerjo še jedla, potem pa je začela zavračati tudi to. Ves teden sem ji kuhala zelenjavo in kašice, ki jih je prej rada jedla, vendar vseeno ni hotela jesti. Po nekaj dneh kuhanja za brez zveze sem se odločila, da za nekaj dni preprosto prekineva z gosto hrano in ostaneva pri dojenju. Tej odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da je v petek postala malce razdražljiva, začelo ji je teči iz nosu in imela je drisko. Erik je prišel v četrtek predčasno iz službe, ker je bil bolan in čeprav sva se ga izogibali ves dan, očitno prehlad ni šel mimo nje. 

Spanje: Glede dnevnega spanja še vedno nima najbolj urejenega ritma, saj pride dan, ko gre spat samo dvakrat, nato pa naslednji dan spet trikrat. Nekajkrat se je celo zgodilo, da je zaspala popoldan ob petih ali pol šestih, kar je potem pomenilo, da smo bili zvečer dolgo pokonci, tako da sem se odločila, da moram te poznopopoldanske spance ukiniti in jo raje dlje zadrževati pokonci, da bo šla prej spat.


SHARE:

sreda, 21. junij 2017

Srečna mama je fit mama?


Prvih nekaj mesecev po porodu sem imela stalno občutek, da me od vsepovsod bombandirajo z idejo o popolnem telesu po porodu. Ta in ta ima dva meseca po porodu popoln trebušček, preizkusi to anticelulitno kremo, preizkusi te izdelke za hujšanje, kaj pa ta dieta ... Nekako sem se podzavestno odločila, da izdelkov, ki propagirajo hujšanje, ne bom testirala in izpostavljala na blogu. Tudi pozivi na raznorazne diete so mi bili smešni. Le kaj bom na dieti, če pa dojim in hočem jesti vse? O telovadbi po porodu nisem niti razmišljala. Sem pa ob vsem tem začela razmišljati. Je srečna mamia res le tista mama, ki takoj po porodu izgubi odvečne  kilograme? Ki je kmalu po porodu fit? Ki kmalu po porodu izgubi trebuh? Ki nima strij in celulita?

Moj odgovor na ta vprašanja je naslednji:

Srečna je tista mama, ki se dobro počuti v svoji koži. Ne glede na vse.

Jaz se več ali manj odlično počutim v svoji koži. Ne motijo me strije, ki so mi ostale na trebuhu po porodu, ne moti me večja rit kot pred porodom, ne motijo me niti povešene dojke zaradi dojenja. Mi pa gre izjemno na živce trebuh, zaradi katerega imam čudno postavo in izgledam, kot da bi bila ponovno noseča.

Pogrešam svoje telo pred nosečnostjo. Tudi takrat sem bila močnejše postave in sem imela trebuh, a sem imela tudi nekaj drugega - kondicijo. Resnično pogrešam svojo aktivnost pred nosečnostjo. Zato sem se odločila, da je končno čas, da zmigam rit in naredim nekaj v tej smeri. Začela sem s telovadbo Focus T25. Focus T25 je telovadba, za katero porabiš le 25 minut na dan, njen avtor pa je Shaun T. Dve leti nazaj sem oddelala njegovo telovadbo Instanity, ki mi je pomagala izgubiti okrog 8 kilogramov, a tokrat čutim, da je ta prezahtevna zame. O svoji poti sem pisala na lepotnem blogu Taya's Blog (članek 1, članek 2. članek 3)

Moj cilj ni hujšanje kot pred dvema letoma (če izgubim kak kilogram, pa me tudi ne bo motilo), pač pa se motivirati za gibanje in spodbuditi k čim večji aktivnosti. Če pomislim, da sem še v devetem mesecu nosečnosti vsak večer opravila enouren sprehod, sem se od poroda res polenila. Tri tedne je minilo od začetka vadbe. Ne telovadim vsak dan, ampak vsaj trikrat na teden. Včasih opravim eno vadbo, včasih dve. Delam po svojih zmožnostih in počutim se veliko boljše. Ker to je tisto, kar sem najbolj pogrešala - gibanje. Upam, da bom sčasoma uspela pridobiti nazaj kondicijo, ki sem jo imela pred nosečnostjo.


SHARE:

torek, 20. junij 2017

Ko ti telefon da odpoved


Pravijo, da vsaka šola nekaj stane. Nekatere so prav drage. A ne glede na vse mene očitno še vedno ne izučijo. V nedeljo sem ostala brez telefona. Popoldan, ko smo se prav lepo potepali naokoli, se je odločil, da da odpoved. Sicer se ga je še dalo prižgati, a po nekaj sekundah je ugasnil. Skušala sem ga priklopiti na računalnik, da bi rešila videoposnetke, ki sem jih posnela v zadnjih dneh, in fotografije, a ga računalnik ni zaznal. V hipu mi je šinila v glavo misel, da so fotke in videi zadnjih dveh tednov izgubljeni. Pa mi niti ne bi bilo tako žal, če ne bi bila na večini fotografij in posnetkov Neja. Sicer mi je nekaj fotografij uspelo rešiti, a še vedno žalujem za vsemi, ki bodo izgubljene v večnosti.

Pred tem se mi je že dvakrat zgodilo, da se mi je pokvaril disk računalnika. Prvič sem seveda izgubila vse fotografije (večina je bila fotk za blog), na srečo pa sem imela dokumente za faks shranjene na USB ključu. Drugič sem že imela izkušnje, zato sem večino stvari rešila in shranila, preden bi prišlo do večjih izgub. A priznam, da tega, da bi se mi telefon pokvaril, nisem pričakovala (prej bi računala na računalnik), zato sem si fotke shranila na računalnik vedno, ko sem imela skoraj poln pomnilnik. 

Ker upam, da bom od te šole tokrat odnesla več, sem se odločila v tej objavi deliti nekaj nasvetov, ki se jih bom v prihodnje skušala čim bolj držati:

1. Fotografije prenesi s telefona in fotoaparata vsakih nekaj dni
Vsaj enkrat na teden si vzami čas in na računalnik prenesi vse fotografije, ki si jih posnela v preteklem tednu. Tako boš poskrbela, da bo večina fotografij shranjenih. 

2. Vedno naredi backup fotografij
Družinske ali katere izmed ostalih pomembnih fotografij si shrani tudi na drug nosilec, npr. na trdi disk, USB ključek ali v spletno galerijo. Ideja, da imaš fotografije poleg računalnika shranjene tudi na dveh drugih lokacij, ni slaba, saj elektronski aparati niso večni. 

3. Fotografije sproti razvijaj
Sčasoma se lahko nabere ogromno fotografij, zato jih daj vsake toliko časa razviti za album ali pa ustvari fotoknjigo, s katero boš fotografije hranila v fizični obliki. 

Sama se razvijanja fotografij se nisem lotevala, ker nameravam o Nejinem prvem letu starosti narediti fotoknjigo. A sedaj se mi ne zdi tako slaba ideja zbrati vse fotografije, jih dati razviti in nalepiti v album. Za vsak slučaj. :)



SHARE:

nedelja, 18. junij 2017

Slavospev starim staršem


Danes smo se verjetno prvič po Nejinem rojstvu skupaj odpravili nekam sami mi trije in moja starša. Skupaj smo šli na Bukovniško jezero na kratek sprehod. Čeprav smo vzeli s sabo tudi voziček, je večino časa Nejo nosil naokoli moj oče. Z zanimanjem sem ga opazovala, kako se je šopiril, ko je z njo hodil do Vidovega izvira. Na obrazu sta mu sijala sreča in ponos. Čeprav ima Neja že 9 kilogramov, njega pa hitro začne boleti križ, je sploh ni hotel dati iz rok.

Ob tem sem pomislila, kako zelo srečna sva lahko z Erikom, da ima Neja tako zelo ljubeče stare starše. Ne samo moje, tudi njegove. Stare starše, ki Nejo obožujejo. In Neja ima zelo rada njih. Sicer je trenutno v obdobju, ko se malce boji Erikovega očeta, a njegova mama je zakon. Že nekaj dni razmišljam, kako sva lahko hvaležna, da jih imava.

Včasih, ko prebiram v raznoraznih Facebook skupinah, kako mamice kritizirajo svoje tašče ali po možnosti še lastne starše, kako jim ne dovolijo, da bi pestovali dojenčke, kako jih s težavo pustijo v varstvu, razmišljam, da sem morda jaz čudna ali pa preprosto drugače gledam na stvari. Že od Nejinega rojstva nisem nobenemu branila, da bi jo prijel v roke. Starim staršem nikoli nisem branila, da bi ji dajali poljube. Sedaj je že itak dovolj velika, da sama nakaže, če ji ni všeč, ko silijo vanjo. Izjemno sem hvaležna moji mami, da z veseljem pazi na Nejo, da lahko jaz v miru kaj postorim po hiši in okoli nje. Brez skrbi bi lahko Nejo zaupala njej ali pa Erikovi mami, da bi jo prevzeli za vikend. Prepričana sem, da bi bila Neja sita, previta in zadovoljna, saj bi jo vsi z veseljem animirali. 

Tudi nam se zgodi, da se skregamo, navsezadnje živimo skupaj (z mojimi starši) in se vidimo vsak dan. Imamo različne osebnosti in različne poglede na stvari. Marsikdaj mi gre kak nasvet ali komentar pošteno na živce, saj drugače gledam na stvari kot oni, a hkrati se zavedam, da imam neizmerno srečo, da jih imam. Starša in babico, ki nimajo radi samo mene, pač pa tudi obožujejo mojega otroka in so zanj pripravljeni narediti vse. 

Čeprav se zavedam, da bom morala z Nejinim odraščanjem požreti marsikaj in bo o tem na koncu verjetno padla tudi kakšna objava, pa sem prepričana, da so stari starši dar. Dar za nas in naše otroke. 

SHARE:

sobota, 17. junij 2017

Ideje za darila za krst


Ko sva sorodnikom raznašala vabila za Nejin krst, so naju vsi spraševali,kaj naj kupijo za darilo. Priznam, da mi je bilo ob teh vprašanjih precej nerodno, kljub temu da smo si blizu, saj krsta nisva naredila zaradi daril. Čeprav je pri nas že nekaj časa navada, da se podarja denar, da lahko starši za otroka kupijo to, kar potrebuje, pa sem se vseeno odločila, da zberem nekaj idej za darila, ki se mi zdijo uporabna, primerna ali lepa. Sicer sem mnenja, da pri darilih nikakor ni treba pretiravati. Meni je veliko pomenilo že dejstvo, da se jih je večina odzvala vabilu (ker sva krst priredila ravno v času prvomajskih praznikov) in so Nejin krst proslavili z nama. 

1. Angel to Go obesek Zavetje - angelčki so res krasno darilo ob krstu. Obesek Angels to Go mi je predvsem pri srcu, ker je dovolj majhen, da ga lahko vzameš s sabo vsepovsod. Tak obesek sem ob krstu kupila tudi Neji in Nejini prijateljici, ki je bila pri krstu en dan prej. En kos stane 2,90 €.

2. Knjiga Ko bo Julija velika - knjige so lepo darilo ob vsaki priložnosti, če pa so personalizirane posebej za malčka, pa so nepogrešljive. Ideja knjige Ko bo Julija velika me je takoj navdušila in čeprav je še nimamo, pa jo imam namen podariti Neji ob njenem prvem rojstnem dnevu. Ta knjiga bi bila pa super darilo tudi ob krstu. Cena: 39 € (www.malijunaki.si).

3. Dojenčkov/Malčkov dnevnik - z majhnimi dojenčki je vsak dan drugačen in če si mamice želimo zapomniti vsak mejnik, ga moramo zapisati. Dojenčkov dnevnik je odličen dnevnik za zapisovanje dogodkov iz prvega leta življenja, medtem ko je Malčkov dnevnik namenjen zapisovanju doživljajev in mejnikov od prvega do petega leta. Cena: Malčkov dnevnik: 24,90 €, Dojenčkov dnevnik: 20,90 €.

4. Stolček za hranjenje - je seveda obvezna oprema za vsakega dojenčka, zato je ob krstu lepo darilo, še posebej, če je dojenček kar hitro pri krstu in družina še nima stola za hranjenje. 

5. Tricikel/poganjalček - še eno darilo, ki se mi zdi primerno ob krstu, še posebej, če je dojenček večji in ga bo lahko kmalu uporabljal. Mi smo dobili tricikel od mojega brata in Neja ga res obožuje. 

6. Avtosedež - je zelo uporabno darilo, saj ga res potrebuje vsak otrok. Ker gre za dražji izdelek, je po mojem mnenju to darilo, ki bi ga podarila kot botra oz. kot bližja sorodnica (npr. bratovemu otroku). Se mi pa vseeno zdi, da je to darilo, ki ga je najboljše kupiti ob posvetu s starši. Tudi midva sva ga dobila za krst od Erikovih staršev. Po nakupih smo se odpravili vsi skupaj in na koncu izbrali avtosedež, v katerem je bilo Neji najbolj udobno. Če bi ga kupovali brez nje, bi se hitro znalo zgoditi, da bi zgrešili pri nakupu. 

7. Bon za družinsko fotografiranje - morda malce nenavadno darilo, saj pri nas res ni v navadi, toda jaz bi se ga izjemno razveselila. Vedno je lepo, če pri profesionalnem fotografu opraviš družinsko fotografiranje, na katerem so vsi člani družine. Mi trije smo redko skupaj na sliki, razen, ko naredimo kak selfie. 

8. MyHummy šumeči medvedek/plišasta igrača - plišastih igrač so dojenčki vedno veseli. Vsaj naša se je zelo razveselila sovice, ki jo je dobila ob krstu. My Hummy šumeči medvedek, ki oddaja beli šum, pa se mi zdi krasno darilo za dojenčke, ki so bolj zgodaj pri krstu, saj je znano, da imajo dojenčki radi beli šum, ki jih spominja na zvoke v maternici.

9. Moj prvi gram zlata - zelo lepo darilo ob krstu je tudi Moj prvi gram zlata Zlatarne Celje, saj bo nekoč otroku lep spomin na njegov prvi večji dogodek v življenju.

Seveda bi se seznam še lahko nadaljeval, a naštela sem izdelke, ki mi prvi pridejo na pamet ob vprašanju, kaj podariti ob krstu. Upam, da bo seznam uporaben za koga izmed vas, ki se bo znašel v zagati, kaj podariti. 


SHARE:

petek, 16. junij 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 29. teden



Koliko sem stara: 29. tednov

Naš teden: Z našo malo radovednico je vedno bolj zanimivo. Nič ji ne sme uiti. Če kdo od nas kaj počne (npr. kuha, čisti, pospravlja, se umiva, vesi perilo ...), takoj zahteva, da jo drug družinski član dvigne in nese zraven, da lahko opazuje, kaj se dogaja. Moj oče jo rad nosi okoli po našem sadovnjaku, kjer opazujeta drevesa in vrt, pogosto pa jo tudi nese k bližnjemu ribniku, kjer opazujeta ribe. Zelo je navdušena tudi nad našim psom. Ko ga vidi, začne brcati z rokami in nogami ter siliti k njemu dol, da bi ga pobožala. Vedno bolj je klepetava in vedno več zlogov uporablja. Zlogu "ajča", ki ga je uporabljala zadnja dva tedna, so se pridružili zlogi "amama, ajde, tata, dada". V roke boljše, da ne dobi ničesar, saj začne s predmetom takoj udarjati po mizi (ali tleh, če je na puzzlah), predmet pa pristane tudi na tleh. Prav zanimivo jo je opazovati, kako čaka, da ji potem tisti predmet pobereš in vrneš in ko ga prime v roke, se malce igra z njim, te začne gledati in predmet spet pristane na tleh. Bolj kot igrače ji je zanimivo vse drugo, kar ni za njo (telefon, računalnik, daljinec ...). Ugotovila je, da lahko v spalnici odpira predale moje nočne omarice, saj so držala narejena tako, da se jih zlahta oprime. In potem seveda začne vlačiti predal ven in nazaj noter ter to ponavlja, dokler ne pridem zraven in ji to preprečim. Prav bojim se, da si bo enkrat zaprla prste med predale, ker s prosto roko vedno sega noter v predal. Z Erikom sva že sklenila, da bo kmalu treba uvesti kakšne varnostne ukrepe. Poleg nočne omarice pa ima zelo rada tudi omaro. Vedno, ko pospravljam oblačila, se potegne do nje in začne ven vlačiti vse, kar imam pospravljeno na najnižjih policah. Samo, da mami naredi več dela.

Spanje: Ker je lepo vreme, sva veliko zunaj. Opažam, da si je glede spanja začela ustvarjati nek nov ritem. Zvečer hodi spat med osmo in deveto, zjutraj pa se zbuja med sedmo in osmo, a podnevi je že dlje pokonci kot prej in včasih pridejo dnevi, ko gre spat samo dvakrat. Podnevi jo še vedno uspavam v vozičku, ker tako najhitreje zaspi. Odkar je bila bolana, pa se pogosteje zbuja ponoči. Vstane vsaj trikrat, doji pa se dolgo. Ta teden mi je nočno dojenje že pošteno presedlo, saj so me dojke precej bolele. 

Gosta hrana: Zaenkrat je kosilo in večerjo. Nove okuse lepo sprejema in res lepo, pridno je. Ker še ne sedi samostojno, jo imam pri sebi v naročju in dokler je lačna, odpira usta, ko pa ji je dovolj, se začne obračati stran. 

SHARE:

četrtek, 15. junij 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 28. teden



Koliko sem stara: 28. tednov

Velikost: 69,5 cm

Teža: 8 kg

Počutje: Še vedno je bila prehlajena. Sicer se je stanje izboljševalo in ni bilo tako hudo kot prve dni, toda še vedno je imela poln nos, zaradi česar je težje dihala, tako da je bilo čiščenje nosu s fiziološko in Baby Vacem redno na sporedu. Po nekaj dneh ji je presedlo, saj se je začela upirati in jokati že, ko je zagledala sesalec, toda vztrajala sem, da dokler težko diha in dokler ima še vedno šmrklje v nosu, čiščenje ostane. Vsak dan je lepše spala, prej zaspala in se tudi lažje dojila. Spet je začela piti vodo in čaj ter jesti gosto hrano, ki jo je prve dni prehlada zavračala. 

Pustni dnevi: V torek je Neja doživela svoj prvi pust. Oblekla sem jo v lisičkin kostum, ki sem ga naročila na Aliexpresu. Sicer ji je bil malce prevelik, ampak itak ga je nosila samo dvakrat. Erikovo družino smo obiskali že v nedeljo, saj nismo vedeli, če bodo v torek doma, ker njegova starša delata tudi popoldne. Naokrog pa sva se odpravili tudi v torek. Neja svojega kostuma ni preveč marala (verjetno, ker ji je bilo v njem vroče, ko smo se zadrževali noter), je bila pa navdušena nad drugimi maškarami, saj je veselo mahala z rokami in nogami ter vzklikala, ko jih je videla. V torek je bila tudi prvič v športnem delu vozička, ki sem ga malce dvignila, da je lahko opazovala dogajanje okoli sebe.

Posvetovalnica: V četrtek smo imeli posvet pri pediatrinji. Ker je bila Neja do četrtka že v redu, saj je bila zelo  dobro razpoložena, je bila tretjič cepljena. Cepljenje je potekalo mirno in je minilo, brez da bi se Neja sploh zavedla, da je bila pikana. Zelo je radovedna in že v čakalnici je bila glasna, vse jo je zanimalo in tako sem jo morala eno uro nositi sem in tja, da si je lahko čakalnico dodobra ogledala. Tudi v ordinaciji ji je bilo vse drugo bolj zanimivo kot sestra in pediatrinja. Neja tehta okrog 8 kg in je velika 69,5 cm. 

Gosta hrana: V četrtek sva začeli z uvajanjem večerje. Večerjo je super sprejela in je poje skoraj več kot kosila. Kašice ji delam na kompotu iz jabolk ali hrušk, zato predvidevam, da so ji všeč zaradi sladkastega okusa, ki ga pusti sadje. 
SHARE:

sreda, 14. junij 2017

Zabavno ustvarjanje z dojenčkom


Za Nejimih devet mesecev sem se odločila za prav posebno ustvarjanje, ki bo krasilo našo steno - sliko z njenim odtisom, ki bi jo pobarvala sama. 

Potrebujemo:
- belo platno
- tempera ali akrilne barve
- živilsko vrečko
- časopis

Z Nejo sva ustvarjali kar na tleh. Za zaščito sem spodaj položila časopis, na belo platno pa sem stisnila različne barve in čez njega položila prozorno vrečko za smeti, ki sem jo ravno imela pri roki. Živilska vrečka bi bila verjetno boljša izbira, saj se nama je vrečka za smeti hitro strgala. Je pa vrečka zaenkrat še obvezna oprema, saj še vedno vse pristane v ustih in res nimam želje, da bi Neja jedla akrilne barve. 

Neja je nekaj časa ustvarjala, nato pa jo je bolj začel zanimati časopis, ki ga je razvlačila po celi sobi. Sliko sem dokončala jaz, in sicer sem prekrila tisti bel prostor, ki je ostal nepobarvan. Ko se je barva posušila, sem sliko še malce okrasila, in sicer sem robove pobarvala z zlato barvo, na njo pa nalepila zlate lističe. Pri delanju odtisov je pomagal tudi Erik, saj Neja ni pri miru niti sekunde, roke pa so hitro v ustih. Odtisa smo delali pred kopanjem, da sva potem lahko sprala barvo z nje. 

Ustvarjanje take slike je zanimiva zaposlitev za otroka, hkrati pa je lahko lepo darilo za stare starše ob rojstnem dnevu, za božič, za babice ob materinskem dnevu ...


SHARE:

torek, 13. junij 2017

Vikendi pred in z otrokom


V nedeljo zjutraj sem razmišljala, kako lepo se imamo zjutraj ob vikendih, ko se vsi trije zbudimo skupaj v postelji. In ne samo jutra, tudi preostali dan dneva se vedno nekaj dogaja. Če dneva ne preživimo z družino, pa je rezerviran za nas tri. Saj so bili najini vikendi pred Nejo tudi lepi, zagotovo pa se nama sedaj več dogaja.

Ker pred nosečnostjo še nisva živela skupaj, so bili vikendi rezervirani za naju. Najina jutra so bila pozna, posvečena le nama in crkljanju. Vstajala sva okrog desetih, čeprav sva se zbudila že veliko pred to uro. Tudi sedaj so jutra posvečena crkljanju, le da med nama leži najino sonce, ki naju pogosto zbudi že pred sedmo uro in malce skače po enem in malce po drugem. O spanju do devetih ali desetih lahko le še sanjava. 

Najine sobote so bile namenjene čiščenju (ki je ostalo še danes) in popoldanskemu pohajkovanju (največkrat po trgovinah), večere pa sva preživljala doma  na kavču ob dobrem filmu, če že nisva šla kam na večerjo, zabavo ali v kino. Nedelje so bile po navadi tiste, ki sem jih preživljala sama, saj je imel Erik tekme. Takrat sem po navadi postorila kaj za svoj lepotni blog - fotografirala, urejala fotografije, spisala kakšno objavo. Danes so za blog rezervirane večerne ure, ko Neja spi.



V soboto popoldan smo se odpravili v Hotel Vivat na bazen. Neja ima rada vodo, tako da se nisem bala, da bi v bazenu jokala. Z zanimanjem je opazovala, kaj se dogaja in kam se odpravljamo, ko pa sva jo nesla v vodo, je bila na začetku prestrašena in se je hotela stiskati k meni, saj velikega bazena in globoke vode ni navajena. Na zabaven način sva ji skušala razložiti, kje smo in kaj se dogaja ter sva plavala z njo po bazenu, da se je navadila. Ni potrebovala dolgo za to, da ji je kopanje postalo všeč in kmalu je z rokicami veselo tolkla po vodi, migala z nogami, se smejala in čebljala po svoje. 

Od tega dne pa mi bo verjetno najbolj ostal v spominu en dogodek z neznano punčko v bazenu za otroke. Pred odhodom domov sem se odločila, da Nejo odnesem malce še v manjši bazen, kjer bo čutila tla pod nogami. Kmalu je prišla do naju punčka, rekla bi, da stara nekje okrog treh let. Najprej je samo opazovala Nejo, le-ta pa tudi njo, potem pa se nama je približala. Pobožala je Nejo. Neje to ni motilo, ko pa jo je prijela za roke, jo je Neja začela odrivati. Približala se nam je njena mama, ki se mi je opravičila, da ima njena hči rada dojenčke, zato je prišla do naju. Dejala sem, da je že v redu, saj ima naša Neja tudi rada otroke. Je pa zadnje čase zelo občutljiva, če se jo kdo, ki ga ne pozna, dotika po rokicah. Pred odhodom je punčka hotela objeti Nejo in po navadi takim malim srčkom res ne znam nič odreči. Ko je punčka objela Nejo, se je naša punca stisnila k njej in jo objela nazaj. Jaz pa sem samo debelo gledala. Kaj? Nisi marala, da se te je dotikala po rokicah, sedaj pa si jo kar objela? Deklici se je zarisal nasmeh na obraz, naša punca pa je samo začudeno gledala, kam sedaj odhaja. :)

Kaj pa nedelja? Nedeljo smo preživeli na kosilu pri Erikovi babici, zvečer pa smo se odpravili še na sadno kupo. Bil je dan, ko smo jedli same dobrote. Navsezadnje, nedelja je dan za uživanje. ;)

SHARE:

ponedeljek, 12. junij 2017

Trak za lase s cvetovi (Naredi sama)


Po Nejinem rojstvu sem na Aliexpressu naročila nekaj trakov za lase, ki jih uporabljam za tedensko fotografiranje (več o tem v naslednjih dneh), šele po krstu pa sem začela razmišljati, da bi lahko kakšnega naredila tudi sama. Pinterest je prava zakladnica idej in raje ne omenjam, da včasih zapravim ure in ure med brskanjem za fotkami in tutoriali, ki mojo glavo napolnijo z novimi idejami. Inspiracijo za trakove za lase sem tako iskala na Pinterestu in dobila veliko super idej, prvo od njih pa vam predstavljam danes. 

Potrebujemo:
- 4 različne barve filca (dve barvi za cvet, eno za liste in eno kot oporo za trak)
- škarje
- flomaster
- raztegljiv trak
- toplotno pištolo
- okrogel predmet


Postopek: 

  1. Najprej izberemo dve barvi filca, ki ju bomo uporabili za cvet. Okrogel predmet (jaz sem izbrala DVD, lahko pa je tudi kaj drugega, odvisno od tega, kakšno velikost cveta želimo) postavimo na filc in ga orišemo.
  2. Krog izrežemo.
  3. Krog narežemo na tanek trak, in sicer pazimo, da je čim bolj enakomeren.
  4. Trak začnemo omotavati okoli sredine kroga. 
  5. Ko pridemo do konca, konec traku zalepimo s toplotnim lepilom. 
Na isti način lahko naredimo tudi cvet vrtnice, le da v tem primeru trak režemo vijugasto. Število cvetov je odvisno od naših želja. Lahko naredimo samo en cvet, lahko dva, tri, ki so lahko iste ali različne velikosti (in oblike). Jaz sem izbrala štiri cvetove, ki sem jih razporedila po vrsti, a to ni bila najboljša izbira, saj trak ne stoji najlepše na glavi. 



6. Ko imamo cvetove pripravljene, izrežemo še liste iz zelenega filca. Našemu otroku izmerimo glavo in urežemo trak te dolžine. Pripravimo tudi kos filca, ki bo naš trak držal skupaj. 


7. Cvetove zložimo enega poleg drugega oz. po želji in jih zalepimo skupaj. 
8. Dodamo liste, ki jih zalepimo na cvetove.
9. Na cvetove zalepimo trak.
10. Na koncu zalepimo še kos filca, ki bo naš trak držal skupaj. Počakamo, da se lepilo posuši in naš trak je pripravljen, da zasije na glavah naših otrok. 


In še nekaj fotografij dokončanih izdelkov. Drugega, rumeno-roza, sem naredila za prijateljičino hči, ki je podobne starosti kot Neja. Meni je bila kombinacija barv noro všeč. Za Nejo sem naredila dva traka. Enega v sivo-rumeni kombinaciji in drugega v modro-turkizno kombinaciji. Oba sta mi noro lepa, čeprav bi bilo verjetno boljše, če bi pri drugem uporabila manj cvetov. 


SHARE:
Blogger Template Created by pipdig