Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

četrtek, 06. april 2017

Nespanje in utrujenost



Zadnjih nekaj dni sem čisto brez energije in utrujena. Zdi se mi, kot da grem skozi dan brezvoljna in sploh ne vem, kaj naj sama s sabo. Neja že nekaj dni zelo slabo spi, ponoči veliko joče in tako večino noči prespi ob meni v postelji. To pa takoj pomeni, da ne spim najbolj kvalitetno. Ravno danes sem se spomnila enega stavka, ki mi ga je že nekaj časa nazaj nekdo povedal, a se več ne spomnim, kdo: "Spali bomo, ko nas več ne bo." Res je, ampak jaz sem obupno potrebna spanca sedaj. Želim si, da bi vsaj eno noč prespala nekaj ur v kosu in se ne bi budila vsako uro. A včasih razmišljam, da sem si delno za utrujenost kriva tudi sama. Neja spi, jaz pa, namesto, da bi danes šla spat prej, sedim za računalnikom, brskam po spletu, pišem objave, berem bloge. A zvečer, ko Neja zaspi, imam največ miru, da preverim vse, kar me zanima. 

Toda, ko analiziram svoj teden in pogledam nazaj, kaj vse se je dogajalo, se mi zdi, da je bil dokaj produktiven teden, čeprav se mi je na prvi pogled zdelo, da drugega, kot kuhanja, ostalih gospodinjskih opravil, sprehodov in cartanja z Nejo nisem počela. Uspela sem narediti in dokončati vabila za krst (kmalu več na blogu), spisala sem nekaj osnutkov za blog, posnela nekaj fotografij, uredila Nejine fotografije za 52-tedenski fotografski projekt (še nekaj tednov, pa ga bo konec) - in vse to ob večerih, ko je Neja pridno spala. Nič čudnega, da mi primanjkuje spanca, ko pa se vsega lotevam ob večerih. In ravno, ko zaključim, se Neja prvič zbudi. Kot da bi čutila, kdaj pridem v spalnico.

Toda tudi to so čari materinstva. Nihče ni rekel, da je materinstvo lahko. Presneto težko je, toda vsak težek trenutek, vsaka neprespana minuta je poplačana. Z ljubeznijo tvojega otroka. Čeprav zjutraj vstajam cela polomljena in zaradi neudobnega položaja čutim vsako kost v telesu, se rada stiskam k njej in čutim njeno bližino. Čeprav me zjutraj, ko še na pol spim, boža (beri grobo stiska in tolče) po obrazu, mi je všeč, da me budi na takšen način in ne z jokom, kot sredi noči. Čeprav se zadnje dni zaradi njene bližine budim na eno uro, ker ne morem najti udobnega položaja, zjutraj ob njenem širokem nasmehu pozabim vse trenutke neprespane noči. In upam. Upam, da bo kmalu spet prišla noč, ko bo spala nekaj ur v kosu, v svoji posteljici in se bom tudi jaz naspala.


SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig