Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 06. januar 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 19. teden



Spanje: Ta teden smo imeli spet nek nor ritem. Ne vem, če je bilo krivo, da se je v teh prazničnih dneh čez dan toliko dogajalo, ampak zvečer je spet hodila spat nekje med deseto in enajsto uro. Na sveti večer je bila pokonci celo do polnoči. Da ne omenjam, da je bila ravno zvečer najbolje razpoložena in polna energije, midva z dragim pa že čisto utrujena, tako da sva komaj čakala, da zaspi. Zjutraj se je zbujala ob različnih urah. Včasih se mi zdi, da pozneje kot zaspi, prej se zbudi. Ta teden je bil ati na dopustu, tako da smo se zjutraj vedno pocrkljali v postelji, preden smo vstali. Prav čudovito jo je zjutraj, ko se zbudi, opazovati, saj je začne takoj, ko me zagleda, na široko smehljati. 

Aktivnosti čez dan: Ta teden je bilo vse v znamenju praznikov. Če že ravno nismo bili mi kje na obisku, pa je prišel kdo obiskat mojega očeta, ki je praznoval rojstni dan in god, in Nejo. Kljub temu pa smo vsak dan izkoristili sončne, čeprav hladnejše dni za sprehode. Veliko časa sva preživeli z atijem in imeli smo se prav prečudovito. 

Zanimivosti: Ležanje na trebuhu ji več ni dovolj. Ravno na božični dan je začela dvigovati rit in od takrat se poskuša premakniti naprej. Čez nekaj dni je ugotovila, da si lahko pomaga tudi s koleni, a se seveda še ne uspe premakniti z mesta. Nekaj časa se trudi, potem pa se razjezi in začne jokati. 
Zelo rada raziskuje z rokami in se dotika vsega. Če se skloniš nad njo, so njene roke takoj na tvojem obrazu. Malo te boža, potem pa začne stiskati prste. Če ji daš v roke papir, ga z veseljem mečka (čeprav moramo paziti, da ne konča v ustih), z veseljem pa tudi tolče po večjih površinah (kot so bile škatle, v katerih je dobila darila).

Težave: Prvič je bila prehlajena. Sicer ni bilo preveč hudo, saj ji je po treh dneh nehalo teči iz nosa, pa tudi motilo je ni kaj dosti, saj je bila ves čas zelo dobro razpoložena. Je bila pa prva noč precej naporna, saj ni noben izmed nas prav nič spal. V ponedeljek zvečer je trajalo celo večnost, da je zaspala in nič ni kazalo, da bi bilo kaj narobe z njo ali da bi imela poln nos, se je pa po kaki uri spanca zbudila. Opazila sem, da ji teče iz nosa, zato sem ga očistila in jo dala nazaj spat. Po tem se je zbujala na dvajset minut, zato sem jo vzela k sebi v posteljo in vedno, ko je zajokala, sem jo stisnila k sebi in zazibala, da je zaspala nazaj. To je trajalo vse do zjutraj, ko je vstala zelo dobre volje, nasmejana in veliko je čebljala. Zjutraj noben ne bi mogel verjeti, da je celo noč prejokala in se ni naspala. Naslednjo noč je na srečo prehlad ni več tako mučil in je že boljše spala.



SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blogger Template Created by pipdig