Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

ponedeljek, 23. januar 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 21. teden



Koliko sem stara: 21. tednov

Spanje: Nadaljujemo ritem prejšnjega tedna. Zvečer hodimo spat nekje med 23h in 24h, zjutraj pa vstajamo med 8h in 9h. Vmes se še enkrat ali dvakrat zbuja za dojenje. Kljub nizkim temperaturam sva bili ta teden zunaj vsak dan. V vozičku hitro zaspi in ko sva na sprehodu, spi dlje časa, kot če ne greva ven, zato že kar malo pogrešam toplejše vreme, ko sva večino dneva preživeli zunaj.
Do sedaj v času polne lune ni imela težav s spanjem, tokrat pa je na njen spanec vplivala kar tri dni. Ponoči se je večkrat zbudila, najprej nekje okrog dveh, nato pa še nekje okrog petih. Ker se je od petih zjutraj pogosteje dojila, sem jo imela kar pri sebi v postelji, da nisem vstajala vsake pol ure.

Aktivnosti čez dan: Včasih, ko prebiram na FB, kaj vse nekatere mamice počnejo z majhnimi dojenčki in kakšne vse knjige si izposojajo, razmišljam, da sem očitno čudna, ker midve pa res ne počneva nič posebnega. Poleg vseh vsakodnevnih standardnih opravil, kot sta dojenje, previjanje itd. (če seveda sem ne štejem še pranja perila, pospravljanja, kuhanja ...), se veliko crkljava, nosiva (starejša kot je, bolj si želi biti v naročju), telovadiva, pojeva, včasih ji preberem kako pravljico ali animiram s kakšno igračo, vsak dan sva na sprehodu ...

Zanimivosti: Prav sladko jo je opazovati, kako si gleda roke, jih nekajkrat obrne, kot da bi kaj preverjala, nato pa jih da v usta. Na igralni podlogi je vedno bolj mobilna, obrne se že za 360 stopinj, a vedno v levo (tudi s hrbta na trebušček se obrača samo v levo). Na trebuhu že sega za igračami in jih sama prime v roko. Opažam pa, da pogosteje sega za njimi in jih prijema v levo roko. Me prav zanima, če to pomeni, da bo levičarka.
Vedno bolj pozna naju z Erikom in če smo kje na obisku, kjer jo nekdo drug prime v naročje, takoj našobi usta, začne jokati in s pogledom išče njega ali mene, ker želi nazaj k nama. Najbližjim sorodnikom to ni najbolj prav, ampak jaz je ne morem prisiliti, da bo ostala v naročju pri nekom drugem, če bi raje bila pri nama.

Težave: Na obrazu se je pojavila rdeča in suha koža. Nimam pojma, od česa (mogoče je kriv zrak v hiši zaradi kurjenja ali pa povečano slinjenje), ampak na srečo je ni srbelo ali kako drugače motilo. Mazala sem jo z Mustelino kremo in po nekaj dneh se ji je koža popolnoma popravila.
Pojavila so se tudi temenca. Dva dni zaporedoma sem jo po glavi namazala z mandljevim olje in pred kopanjem počesala. nato pa glavo oprala in očitno je to pomagalo, saj sva temenca popolnoma odpravili. Upam le, da se ne ponovijo.

SHARE:

sobota, 21. januar 2017

(Ne)bloganje

Nikoli nisem bila ena tistih, ki bi se usedla za računalnik, v nekaj minutah zbrala svoje misli, spisala objavo, jo prebrala za seboj in po pol ure ali eni uri objavila. Misli mi stalno švigajo sem ter tja. Nekaj napišem, se spomnim nekaj drugega, zbrišem, dopišem, preberem, spremenim. Včasih lahko traja ure, preden kliknem na gumb Objavi. O tem, koliko časa porabim za lepotne objave, pri katerih me čaka še urejanje celega kupa fotografij, raje ne govorim.

Za pisanje imam ogromno idej. Vsakič znova me komentar na Facebooku, srečanje s prijatelji, prebiranje člankov na internetu spodbudi k mislim in da ideje za nove objave. Tako nastajajo osnutki, a kaj, ko večinoma ostajajo le to - osnutki. Že nekaj mesecev imam pripravljenih ogromno fotografij za lepotne objave, spisanih kar nekaj osnutkov na temo starševstva, a odkar ima Neja nočne ure, mi nikakor ne uspe sesti za računalnik in jih v miru dokončati. Ko končno zaspi, sem preutrujena, da bi še lahko razmišljala in grem kar spat.

Ko sem se odločila za pisanje tega bloga, sem vedela, da to ne bo lahka pot. Objave, kot sem jih pripravljala na prejšnjem lepotnem blogu, so mi vzele ure in ure pripravljanja, pisanja, urejanja in fotografiranja. To je pomenilo tudi aktivno spremljanje soblogerk in kozmetičnih novostih, za kar pa mi sedaj primanjkuje časa. Še vedno spremljam lepotne soblogerke na Facebooku in z veseljem prebiram objave, ki jih zasledim tam, a na žalost mi ne uspe prebrati vsega in ostati na tekočem z vsemi novostmi.

Čeprav si želim, da bi mi uspelo dokončati vse objave, ki čakajo na svoj trenutek pod osnutki, pa se zavedam, da trenutno doživljam najlepše trenutke svojega življenja. Neja raste, vsak dan se nauči nekaj novega in preživljanje časa z bitjem, ki sem mu dala življenje, so zame popolni trenutki. 

Blog je pogosto v mojih mislih. Je nekaj, kar je samo moje, kar me veseli, sprosti in vem, da bo enkrat v prihodnosti že prišel trenutek, ko mi bo uspelo pogosteje objavljati oz. mi bo uspelo objaviti še kaj drugega, kot le tedenski dojenčkov dnevnik. Le da mogoče ta trenutek še ni zdaj. :)


SHARE:

petek, 20. januar 2017

Nakupi za Nejo

Vsakič, ko odprem Nejino omaro, si rečem, da ji ničesar več ne kupim, saj ima ogromno oblačil (veliko sva dobili rabljenih, pa tudi novih kot darila prijateljev in sorodnikov), a potem me vsakič znova kaj premami. Če to niso popusti, je pa kakšna omejena ponudba kvalitetnih oblačil za nizko ceno. Verjetno poznana zadeva vsaki mamici, kajne?

Oblačila iz Lidla me preprosto navdušujejo s svojo kvaliteto in ceno. Pri njih najraje nakupujem hlače z visokim pasom, ki pokrijejo trebušček, so udobna in Neje okrog trebuščka ne tiščijo. Zelo sem zadovoljna tudi z bodiji in žabicami. V ponedeljek so imeli pri Lidlu spet ponudbo otroških oblačil in nisem mogla mimo tega, da ne bi vzela nekaj stvari. Kupila sem ji dvoje žabice, ki jih sedaj pozimi nosi pod hlačami. Zdi se mi, da tako hitro raste, da jih nosi mesec ali dva in že so ji premajhne. Vzela sem ji še kompleta bodijev in hlač. Sicer so njihova oblačila malce večja, kar pa mi je po eni strani všeč, saj nama najbolj prav pridejo na prehodu iz ene številke v drugo.


Še ena trgovina, mimo katere ne morem, je C&A. Zadnjič, po cepljenju, sem zavila v C&A, z namenom kupiti bodije s kratkimi rokavi, ki jih Neja sedaj nosi pod majicami in pulovri. Vmes sem med znižanimi izdelki našla še en pulover in bluzo in če me dragi ne bi priganjal, bi zagotovo kupila kak kos oblačila več. Bluzo sem ji že obleka in res ji super pristaja.

P. S. Bodi z napisom "Big kiss for mummy" je izbral dragi, kar me je čisto presenetilo, saj bi pričakovala, da bo izbral bodi z napisom za očeta. :P


Zdi se mi, da pri nas obstaja odlična ponudba otroških oblačil. Ne samo v trgovinah, na spletu (predvsem Facebooku) lahko najdete ogromno ustvarjalcev, ki šivajo otroška oblačila in tako svojemu sončku privoščite kak unikaten kos.

Poleg Lidla, kamor zagotovo najpogosteje zahajam, in C&A obožujem tudi oblačila iz H&M-a, Mane, Takka, Kika in Obaibija. Sicer me pri slednjem malce moti, da so številke oblačil manjše in tudi tisti ovratniki pri majčkah in bodijih niso najboljši, ker se stalno obračajo navzgor, a sama kvaliteta oblačil je res odlična.

Ker tako hitro raste (št. 50 je prerasla v enem tednu, 56 v treh, 62 pa v dveh mesecih), oblačila najraje kupujem, ko so znižana, rada pa jo oblačim tudi v malo večje številke, da jih ima večkrat oblečena. Vse, kar preraste, pa zaenkrat pridno shranjujemo za bodočega družinskega člana (če ne najinega, pa od mojega brata ali Erikove sestre).

Katere pa so vaše najljubše trgovine z otroškimi oblačili? 

SHARE:

ponedeljek, 16. januar 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 20. teden



Koliko sem stara: 20. tednov

Spanje: Glede spanja smo imeli prav nek nor ritem. Spat smo hodili zelo pozno, nekje med enajsto in polnočjo. Sicer je vsak dan po večerni rutini na dojki zadremala, a se je po nekaj časa zbudila. Če ne sama od sebe, pa takrat, ko sem jo prestavljala v posteljico. Mislim, da je ta teden le enkrat zaspala ob osmih in se ni zbudila pred jutrom. Ko je bila dobre volje, se jo je še dalo zamotiti z igro, a najhuje je bilo, ko je ves večer prejokala in mi ni preostalo drugega, kot da sem jo nekaj ur nosila sem ter tja ter crkljala, dokler ni zaspala. Kot kaže, pa velja, da pozneje, kot gre spat, prej se zbudi. Vstajala je nekje med osmo in deveto zjutraj (vmes pa se je še nekajkrat zbudila za dojenje).

Aktivnosti čez dan: Ta teden je bil spet v znamenju praznikov in obiskov. Silvestrovo smo preživeli doma in zaspali le nekaj minut pred polnočjo. Ko je začelo pokati, se je malce premetavala po posteljici, a se ni prebudila. Zelo ji je všeč, ko smo na obisku kje, kjer so majhni otroci, ker jih z veseljem opazuje. Rada ima tudi več ljudi na kupu, a le, če noben ne sili v njo. Najbolj je vesela, ko se odrasli pogovarjamo med sabo, saj z zanimanjem opazuje nekoga, kako govori in njegove geste z rokami. Ko pa že dva ali trije stojijo pred njo in govorijo njej, se hitro začne jokati, kar mi je seveda logično, ker majhen otrok, ki šele spoznava svet, ne razume, kaj bi zdaj vsi radi od njega (ampak dopovej ti to odraslim).

Zanimivosti: Neja bo očitno prava atijeva princeska. Če joče in je jaz ne morem pomiriti, se takoj, ko jo Erik prime v roke, pomiri. Pri njem v naročju je dosti bolj mirna kot pri meni in tudi lažje zaspi. Ko pride iz službe, se ji takoj nariše nasmeh na obraz in začne veselo brcati in brbljati.
Slabo vreme zunaj se precej odraža na njenem počutju, saj je bila nekaj dni precej utrujena in jokava. Dva dni zaradi močnega severnega vetra nisva šli ven, kar se je takoj poznalo na njenem počutju, saj je zelo slabo spala čez dan (pa tudi ponoči), zaradi česar je bila tudi bolj utrujena in večino časa je hotela preživeti na rokah. 

Dojenje: Začela je zavračati dojenje sede. Ne glede na to, kako je lačna, se obrača stran od dojke, dokler se ne uleževa. Takrat pa kar hlastne po njej. Sicer mi to doma ne predstavlja problema, je pa nerodno, ko smo kje na obisku in nimava možnosti, da bi kje v miru legli.


SHARE:

petek, 06. januar 2017

Dojenčkov dnevnik: Nejin 19. teden



Spanje: Ta teden smo imeli spet nek nor ritem. Ne vem, če je bilo krivo, da se je v teh prazničnih dneh čez dan toliko dogajalo, ampak zvečer je spet hodila spat nekje med deseto in enajsto uro. Na sveti večer je bila pokonci celo do polnoči. Da ne omenjam, da je bila ravno zvečer najbolje razpoložena in polna energije, midva z dragim pa že čisto utrujena, tako da sva komaj čakala, da zaspi. Zjutraj se je zbujala ob različnih urah. Včasih se mi zdi, da pozneje kot zaspi, prej se zbudi. Ta teden je bil ati na dopustu, tako da smo se zjutraj vedno pocrkljali v postelji, preden smo vstali. Prav čudovito jo je zjutraj, ko se zbudi, opazovati, saj je začne takoj, ko me zagleda, na široko smehljati. 

Aktivnosti čez dan: Ta teden je bilo vse v znamenju praznikov. Če že ravno nismo bili mi kje na obisku, pa je prišel kdo obiskat mojega očeta, ki je praznoval rojstni dan in god, in Nejo. Kljub temu pa smo vsak dan izkoristili sončne, čeprav hladnejše dni za sprehode. Veliko časa sva preživeli z atijem in imeli smo se prav prečudovito. 

Zanimivosti: Ležanje na trebuhu ji več ni dovolj. Ravno na božični dan je začela dvigovati rit in od takrat se poskuša premakniti naprej. Čez nekaj dni je ugotovila, da si lahko pomaga tudi s koleni, a se seveda še ne uspe premakniti z mesta. Nekaj časa se trudi, potem pa se razjezi in začne jokati. 
Zelo rada raziskuje z rokami in se dotika vsega. Če se skloniš nad njo, so njene roke takoj na tvojem obrazu. Malo te boža, potem pa začne stiskati prste. Če ji daš v roke papir, ga z veseljem mečka (čeprav moramo paziti, da ne konča v ustih), z veseljem pa tudi tolče po večjih površinah (kot so bile škatle, v katerih je dobila darila).

Težave: Prvič je bila prehlajena. Sicer ni bilo preveč hudo, saj ji je po treh dneh nehalo teči iz nosa, pa tudi motilo je ni kaj dosti, saj je bila ves čas zelo dobro razpoložena. Je bila pa prva noč precej naporna, saj ni noben izmed nas prav nič spal. V ponedeljek zvečer je trajalo celo večnost, da je zaspala in nič ni kazalo, da bi bilo kaj narobe z njo ali da bi imela poln nos, se je pa po kaki uri spanca zbudila. Opazila sem, da ji teče iz nosa, zato sem ga očistila in jo dala nazaj spat. Po tem se je zbujala na dvajset minut, zato sem jo vzela k sebi v posteljo in vedno, ko je zajokala, sem jo stisnila k sebi in zazibala, da je zaspala nazaj. To je trajalo vse do zjutraj, ko je vstala zelo dobre volje, nasmejana in veliko je čebljala. Zjutraj noben ne bi mogel verjeti, da je celo noč prejokala in se ni naspala. Naslednjo noč je na srečo prehlad ni več tako mučil in je že boljše spala.



SHARE:

Dojenčkov dnevnik: Nejin osemnajsti teden


Koliko sem stara: 18. tednov

Dojenje: Čeprav je bila Neja ta teden stara štiri mesece, se uvajanja goste hrane še nisva lotili. Odločila sem še, da počakam še en mesec, do naslednje posvetovalnice in takrat bom videla, kaj bo rekla pediatrinja. Na prejšnjem pregledu mi je svetovala, da še lahko počakam, ker Neja tudi ob dojenju lepo napreduje in naj jo opazujem med našimi kosili, če jo hrana že sploh kaj zanima. Če ravno ne spi, je med kosilom vedno z nami, zraven pa jo imam tudi pri zajtrku, a zaenkrat kaže, da je še ne zanima preveč, kaj jemo. Včasih se v koga zazre in ga opazuje, a hitro izgubi zanimanje in začne opazovati kaj drugega.

Spanje: Podnevi še vedno hodi spat nekje štirikrat. Odvisno od dneva. Je pa ta teden zvečer spet zaspala bolj zgodaj (med osmo in deveto), tako da upam, da se s spanjem vračamo nazaj na stare tire. :P

Zanimivosti: Opažam, da vedno bolj preizkuša svoj glas. Nekaj časa po cepljenju je bila tiha, mirna, sedaj pa je spet začela na veliko brbljati in čebljati. Ko odkrije kak nov glas, ga z veseljem ponavlja, še posebej, če jo kdo od naju z dragim posnema. Čebljati je začela precej na glas, kot da bi kričala. Najraje seveda pozno zvečer, ko se ostali družinski člani že odpravijo spat. Rada je na trebuhu in se že zelo lepo opira na roke. Zelo rada brca z nogami, ko je na trebuhu, kot da bi plavala. Ko se uležeš poleg nje in se z njo igraš, se na veliko nasmeje, potem pa skloni obraz dol, proti igralni podlogi ali odeji, kot da bi jo postalo sram. Prav sladka je, ko to počne. Zelo zanimiva je tudi, ko želi mojo pozornost, če je ravno tisti trenutek ne gledam, ker počnem nekaj drugega. Takrat začne pokašljevati. Ko jo ogovorim, takoj preneha.

Kopanje: Banjica nam postaja premajhna, tako da z dragim že razmišljava, da bi se kopali v naši banji, je pa problem, ker se pri nas kopalnica ne segreje preveč in je premrzla, da bi jo imela nago v njej. Bi pa jo rada kopala v veliki banji tudi zato, ker ji je čofotanje postalo neizmerno zabavno. Brca tako, da je mokre pol kuhinje, zraven pa se na veliko smeje. Če jo kdo izmed družinskih članov opazuje, brca še z večjim veseljem.

Božično fotografiranje: V nedeljo smo se odpravili k sosedu, da je za nas naredil nekaj prazničnih fotografij. Neja je bila prav dobro razpoložena in ko smo jo položili dol, se je smejala, kotalila in tako je nastalo ogromno luštnih fotografij, ki bodo prekrasen spomin na naše prve skupne praznike.

SHARE:

sreda, 04. januar 2017

5 razlogov, zakaj je bilo leto 2016 zame izjemno

Leto 2016 je bilo zame zagotovo izjemno leto. Ne toliko na blogerskem področju kot v zasebnem življenju. Tudi tu so bili prisotni vzponi in padci, a nekako so šle te negativne stvari mimo in mi niso ostale v spominu. 

V leto 2016 sem vstopila v blaženem stanju. Čeprav so bili prvi meseci naporni, saj mi je bilo konstantno slabo, je nosečnost eno najlepših obdobij v mojem življenju. Na srečo nisem imela nobenih zdravstvenih težav in sem bila celo nosečnost aktivna, tudi zadnji mesec. Nekako se mi zdi, da sva se z dragim v času moje nosečnosti še bolj povezala. Ogromno časa sva preživela skupaj, uživala, se razvajala, počela stvari, za katere sva vedela, da z majhnim otrokom nekaj časa ne bodo mogoče, in veliko sva se fotkala. Čeprav moj dragi ni največji navdušenec nad fotografiranjem, mi je vedno ustregel, saj je vedel, da želim čim več slikovnega materiala za spomin na te čudovite dneve.


Januarja sva se s soblogerko Petro (Adjusting Beauty) lotili organizacije dogodka za lepotne blogerke iz Pomurja. Čeprav ni šlo čisto vse po načrtih (Petra, saj veš, o čem govorim ;)), pa je dogodek uspel in je zaslužen za to, da smo se pomurske blogerke spoznale med sabo (in se nato pozneje podružile še na SummerMBeauty dogodku). Organizirati nek dogodek zagotovo ni lahko delo, a je po drugi strani zelo zanimivo, saj lahko od tega marsikaj odneseš. Občudujem vse, ki se lotevajo organizacije velikih dogodkov (I'm looking at you, Nika), saj niti organizacija manjšega dogodka, kot je bil Pomurje bloggers event, ni mačji kašelj.


Junija sem postala ambasadorka kozmetike Mirati. Na povabilo sem se odzvala čisto brez pričakovanj in bila ob razglasitvi rezultatov presenečena in hkrati vzhičena od veselja. Po drugi strani pa je me pri srcu tudi malce stisnilo, saj je delo ambasadorja odgovorna naloga. Zame ambasadorstvo ne pomeni samo promoviranja znamke, pač pa pomeni, da verjamem v njeno filozofijo in izdelke, hkrati pa ostajam zvesta sama sebi in delim iskreno mnenje. Na začetku sem se prav zbala, kako bom predstavljala izdelke, če mi ne bodo odgovarjali, a na srečo se to ni zgodilo. Seveda je nekaj malenkosti, ki mi ne odgovarjajo, a v celoti se mi zdi znamka Mirati odlična in ponosna sem, da sem njena ambasadorka.


Avgusta je postalo moje in Erikovo življenje noro in drugačno. Najini družini se je pridružila mala princesa Neja. Dokler nisem rodila Neje, si nisem mislila, da so tako močna čustva, kot jih čutim od takrat, sploh možna. Presrečna sem in priznam, da me je njeno rojstvo precej spremenilo. Če sem bila pred njenim rojstvom popoln odvisnik od družbenih omrežij, saj se je jutro začelo s pregledom vseh aplikacij, v katere sem prijavljena, pa jih odslej redko kdaj pogledam, čeprav si včasih mislim, da bi bilo boljše, če bi bila pogosteje aktivna, že zaradi promocije bloga.

Foto: Fotografija in snemanje Matej Vnuk s. p.

Čez dva meseca bo minilo 7 let, odkar blogam, in zadnjih nekaj mesecev nisem bila preveč zadovoljna s smerjo, v katero se je razvijal moj stari blog, tako da sem se novembra dokončno odločila za novo pot in nov blog, ki bi mi omogočal več svobode pri ustvarjanju. Čeprav je bilo težko zapustiti nekaj, kar sem gradila šest let in pol, pa imam sedaj, kljub temu da ne blogam več tako pogosto, dosti več zagona in idej za pisanje.

In kakšni so načrti za leto 2017? Razmišljam o prihodnosti, a ne delam velikih načrtov, saj je življenje z dojenčkom vsak dan drugačno in hitro zna priti kaj vmes. Za blog gojim nekaj želja, za katere upam, da mi jih uspe uresničiti, največ pa bom seveda gradila na sebi in svojem osebnem življenju.

SHARE:
Blogger Template Created by pipdig