Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 09. december 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin petnajsti teden


Koliko sem stara: 15. tednov

Velikost: 64,5 cm

Teža: 6465 g

Dojenje: Nekaj dni zapored sva se dojili pogosteje kot po navadi, nekje na eno uro. Pravijo, da imajo okrog tretjega meseca poskok v rasti, tako da predvidevam, da je bilo to povezano s tem. Jo pa lažje dojim leže kot sede, saj se je med dojenjem v sedečem položaju začela odmikati. Ko jo pristavim k dojki, jo veselo zagrabi, nekajkrat potegne, se odmakne, se spet priklopi, potegne, se odmakne in to zna včasih trajati tudi več kot pol ure. Med odmikanjem včasih pogleda mene, se mi nasmehne ali pa začne opazovati okolico ... Sicer to ne bi bilo naporno, če se ne bi tako silovito odmaknila, da se včasih prav bojim, da mi bo padla z rok. Odmika se tudi med dojenjem leže, a jo tajrat veliko lažje nadzorujem. Med dojenjem je tudi začela raziskovati z rokami. Včasih se prime za obraz, največkrat pa vleče mojo majico. 

Spanje: Uspavanje je spet postalo težavno, tudi čez dan. Najlažje še vedno zaspi v vozičku, na rokah pa jo uspavam le s težavo, saj se mi začne zvijati po rokah, se obračati naokrog in jokati. Tudi petje več ne pomaga, tako da jo po navadi stisnem k sebi, rahlo zibam v naročju in šuškam. Čez čas se umiri in uspe zaspati. Zvečer se sicer uspava med dojenjem, a drema nekaj minut, se zbudi z jokom, se spet doji, zadrema, spet joče in to včasih traja tudi tri ure. Zvečer sem jo poskusila uspavati tudi v naročju, a ne uspeva, najraje se uspava na dojki (podnevi pa je čisto obratno, saj dojko zavrača, če je zaspana in ni lačna). 

Aktivnosti čez dan: Zelo veliko sva zunaj na sprehodu, saj opažam, da ji sveži zrak paše. Najraje jo peljem ven, ko je zaspana, saj ji drugače vožnja v košari več ne odgovarja. Ni ji všeč niti, da mora biti zunaj v toplem pajacu, saj sem vzela večjo številko, da je ne bo prehitro prerastla, to pa pomeni, da če je budna, ne more dati rokic v usta. 

Zanimivosti: Vse, česar se dotakne, pristane v ustih, največkrat so to njene rokice. Midva sva se na to že navadila, opažam pa, da je pri starejših to čisto drugače, saj ji vedno jemljejo rokice iz ust in ji govorijo, da to ni lepo. Sicer sva jim lepo razložila, da nama je pediatrinja povedala, da to ni nič slabega, saj ona skozi usta spoznava nove stvari, a včasih se mi zdi, da imajo nekateri neka svoja prepričanja .... Zelo zanimivo ji je postalo opazovanje ure. Kjerkoli na steni ali na roki jo opazi, se kar zazre v njo in jo nekaj časa opazuje.

Tretja posvetovalnica: V torek smo imeli tretjo posvetovalnico. Ravno 45 minut pred odhodom je zaspala, tako da sem jo morala zbuditi, da sem jo umila in preoblekla ter pripravila za odhod. Ker se ni ravno naspala, sem pričakovala, da bo bolj tečna, a se je zbudila čisto dobre volje. V avtu je dremala, v čakalnici pa se je nama z dragim nasmihala in veselo čebljala. V ordinaciji je niti sestra niti zdravnica nista preveč zanimali, ampak se je radovedno ozirala naokrog in segala za igračami, ki so bile na previjalni mizi. V zadnjem mesecu je zrasla 5 cm in se zredila za en kilogram. Naša pupa res lepo raste in se redi. Po pregledu in posvetovanju z zdravnico je bila Neja cepljena, nato pa smo se umaknili v sobo za dojenje, saj je nakazala, da je lačna, potem pa šli domov.

Prvo cepljenje: Odločila sva se samo za obvezno cepljenje. Med cepljenjem je le rahlo trznila, jokala pa ni, saj je opazovala mene in igračko, ki sem jo držala v roki. Po cepljenju je prespala kar nekaj ur v kosu, zbudila pa se je čisto dobre volje in nasmejana. Na srečo je cepljenje dobro prenesla, saj ni dobila vročine, zvečer pa je tudi hitro zaspala in spala celo noč.

SHARE:

4 komentarji

  1. Ful mi je lušno brat tele objave... primerjam potem malo moje objave (sem sicer po mesecih pisala). :) So si podobni in tako zelo različni tile naši malčki.

    Glede cepljenja misliš reči, da se nista odločila za pnevmokoke ali rotavirus? Midva sva dala pnevmokoke, rotavirus pa ne. Pnevmokoki se mi zdijo dobra ideja predvsem za preventivo kakih hudih vnetij ušes in pa proti kakšnim težjim oblikam pljučnic, ipd., pri rotavirusih je pa tako, da obstaja precej različnih sevov in cepljenje (oz. proti rotavirusom dobijo 'cepivo' po žlički) ne predstavlja neke garancije.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Res je. Mislim, da sem ji že sedaj malce opazi njihova osebnost. :)

      Ja, glede cepljenja sem mislila, da sva jo dala cepiti samo to, kar je obvezno, za ostali dve pa se nisva odločila (mogoče sem malce čudno napisala). Za rotavirus nama je itak že sestra rekla, da ni garancije, da ne bi zbolela, tako da se potem nisva odločila za to.

      Izbriši
  2. Iii, lepa objava. Čeprav kar s težkim srcem berem, da sta se dojili na eno uro - ti nič ne privoščim.

    Naš je tudi v takem obdobju rastel kot konoplja in jedel za dva, tako da bo nekaj na tem. Ampak kot sem ti že rekla - se bo ustavilo.

    Ko bodo naslednjič vlekli rokice iz ust, pa kar počakaj, potem, ko bodo prijeli telefon, jim ga pa ti potegni iz rok in jim lepo razloži, da če dete ne sme imeti igrače, je tudi oni ne smejo imeti. Raziskovanje z rokicami in cuzanje palca (kar očitno danes otroci ne delajo več, včasih so pa vsi?) je nekaj čisto normalnega, kot si napisala, in ne sme se ji jemati te pravice.

    Mi smo cepili tudi pnevmokoke in rota virus, še posebej, ko mi je pediatrinja povedala, kakšna je povprečna odsotnost iz službe za rota virus (je kar meni ratalo malo slabo). Gotovo bo še kakšno stvar kje pobral, je pa tudi res, da ga niti približno ne šparava, kar se tiče izpostavljenosti bacilom.

    Super vam gre, komaj čakam naslednji teden.

    Lupčka,

    M&M

    (p.s. pa ne morem napisat na majhno, ker bi ti, čistoooo na majhno - ne navadi je, da ti zaspi na rokah, ker ko bo imela 10 kil, ti to ne bo več zabavno...) ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hihi, nič hudega za dojenje, dejansko prav uživam v njem in sem že kar malce pogrešala to najino pogosto stiskanje. :)

      Meni se včasih zdi, da imam glede tega otroka pri družinskih članih še največjo podporo pri svoji 86-letni babici, ki ji nič ne omejuje, od začetka pa me zelo podpira tudi pri dojenju (pa čeprav je bilo na začetku na pol ure), pa veliko dobrih nasvetov mi je tudi dala. Sem se pa od drugih naposlušala že marsičesa, od tega, da dete prepogosto je in bo debela (v prvih dveh mesecih, raje ne povem, kako se mi je dvignil pritisk), pa da ji je treba dati vse v desno roko in jo naučiti, da mora vse v roke prijemati z desno (jaz ji pustim, da prime s tisto, s katero želi), pa tudi dajanja rokic v usta ji ne omejujem.

      Naša pediatrinja pa ni preveč za cepiva, ampak verjetno bi jo tako ali tako dala cepiti samo obvezno. Mene itak po porodniški ne čaka služba tako kot tebe, tako da bo še nekaj časa z mano doma. Za rotavirus so nama itak rekli, da ni garancije, da ne bi zbolela, tudi če jo dava cepiti. Je pa tako, da midva že od začetka nisva preveč haklava, nimava vsega preveč sterilnega, peljeva jo ven v vsakem vremenu, niti ko se bo plazila, ne mislim vsak dan voščiti tal - tako da ja, niti midva je ne misliva preveč šparati pred bacili. :P

      Kar se pa tiče spanja na rokah, pa imava zadnja dva tedna precej veliko krizo, sploh večer ogromno joče in jo nosim, ker nimam srca, da bi jo pustila jokati, čeprav prej je bila navajena, da je zaspala na dojki ali v vozičku (čez dan). Zvečer, če ni zaspala med dojenjem, se je celo sama dala spat, ko sem jo dala v posteljico, ampak zadnja dva tedna žal ne gre. Zvečer jok in stok, tudi če med dojenjem zadrema, se med prestavljanjem v posteljico vedno zbudi - veliko mi jih je že reklo, naj je ne navajam na roke, ampak jaz žal druge rešitve ne vidim. :/

      Izbriši

Blogger Template Created by pipdig