Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 25. november 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin trinajsti teden


Koliko sem stara: 13. tednov

Dojenje: Glede dojenja si je Neja ustvarila nek ritem, saj se doji takrat, ko je lačna in po navadi se v 10 oz. 15 minutah naje. Tudi meni ta ritem ustreza, saj to pomeni, da lahko več postorim po hiši kot prva dva meseca, ko je bila skorajda ves čas na dojki. Težave s polivanjem so se nekoliko umirile, vendar pa ji velikokrat priteče kaj iz ust, ko brca in maha z rokami. Nekaj tednov je prav lepo podirala kupček po hranjenju, sedaj pa ga spet le redko in še takrat po navadi poliva, velikokrat pa rigne kako uro po hranjenju ali ko jo položim v položaj za pasenje kravic. 

Spanje: Prvo rundo prespi od osmih do petih, ko se prvič podoji, nato pa ostane pri meni v postelji in se zbuja ob različnih urah. Včasih je pokonci že ob osmih, včasih pa spiva do pol desetih. Čez dan spi enkrat dopoldne in dvakrat popoldne po nekje od pol do ene ure.

Kopanje: Banjica ji že postala skoraj premajhna. Opažam, da bi že rada plavala, saj se med kopanjem skoz premika in brca, predvsem, ko jo obrnem na trebuh. Brca že tako, da so tla v kuhinji čisto mokra. Zelo rada se kopa in včasih se prav razjezi, ko jo dvignem iz banjice.

Zanimivosti: Neja se čedaje pogosteje obrača na bok in se trudi doseči igrače na njeni desni ali levi strani, ki pa na koncu seveda pristanejo v ustih. Prav zanimivo jo je opazovati, ko opazuje svoje rokice ali igračo, nato pa po hitrem postopku pristanejo v ustih. Ob tem spušča prav zanimive zvoke. Čedalje pogosteje jo čez dan polagam v položaj za pasenje kravic, a opažam, da ne uživa preveč na trebuhu, saj se po nekaj minutah začne pritoževati in jo moram obrniti na hrbet.

Kaj je bilo najtežje: V torek sva imeli rahlo krizo, saj je začela po dopoldanskem spancu neutolažljivo jokati. Vse sem preizkusila: jo dala na dojko, če je slučajno lačna, izmerila vročino, slekla, če ji je vroče, pokrila, če bi ji bilo mrzlo, jo pregledala, če bi imela slučajno kje ujet las, ki bi jo rezal, ker me rada cuka, a ni nič pomagalo. Še v naročju in s petjem ter šuškanjem sem jo le stežka pomirila. Na koncu sem jo dala v voziček in na zraku je - verjetno tudi od utrujenosti od joka - končno zaspala. Zelo mi je težko, ko neutolažljivo joka, jaz pa je ne znam pomiriti. Včasih ima take trenutke, ko bi se rada crkljala pri meni v naročju, a sedaj niti to ni pomagalo, da bi nehala jokati.

Najlepši trenutki: V četrtek sva z Nejo obiskali mojo prijateljico Nelo in njeno hčerko Rajo, ki je rojena dva tedna pred našo punco. Prav zanimivo ju je bilo opazovati, kako sta se gledali, se nasmihali ena drugi in brbotali. Najbolj pa mi je ostal v spominu trenutek, ko je naša punca začela jokati, Raja, ki je bila do takrat dobre volje, pa jo je nekaj časa opazovala, nato pa začela jokati tudi sama. Ko sem Nejo pomirila, je tudi Raja nehala jokati. Dojenčki so res zelo zanimivi.

SHARE:

2 komentarja

  1. Ko sem prebirala tvoj zapis sem kar podoživljala moje trenutke, ko sta bila Gal in Lana e tako majhna. Tudi meni je bilo tako hudo, ko sta jokala pa nisem vedela ne zakaj in kako da ju pomirim. Ko že en veš več kaj narediti,še sam postanes malo živčen zraven:):). Potem sem si večkrat, ko je tako bilo rekla, da mogoče pa so še vedno krči in tam dokler se samo od sebe ne pomiri tako ne morem narediti čudeža. Materinstvo je extra lepo, je pa tudi naporno. Mene je ena nosečnost pa še potem akr druga za njo precej izčrpala, se mi zdi, da se kar ne morem naspat, čeprav imam veliko več energije in zagona kot nekdo, ki ima bistveno bolj mirno življenje. Mogoče pa le ni slabo, ko smo vedno v pogonu:):). Se veselim vajinega naslednjega tedna. :) Lepotička je pa itak pravi srček.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala. <3 Se strinjam, materinstvo je izjemno lepo, hkrati pa sila naporno, a za nase soncke se da vse potrpeti. :)

      Izbriši

Blogger Template Created by pipdig