Blog o materinstvu, lepoti in vsakdanjih stvareh

petek, 30. december 2016

Naš prvi skupni božič


Že od nekdaj sem oboževala božič, ki je moj najljubši praznik. Pa ne zaradi daril, saj obdarovanja za božič pri nas nismo poznali. Naju z bratom je vedno obiskal Miklavž na začetku decembra, no, vse dokler nisva dovolj odrasla, da sva ugotovila, kdo se oblači v Miklavža. :)
Decembrske praznike sem vedno oboževala zaradi vzdušja, druženja, okraševanja jelke, božičnih lučk, predbožičnih izletov v večja mesta ... Čeprav zadnja leta tem praznikom jemljejo čar trgovine, ki s ponudbo božičnih in novoletnih izdelkov prav pretiravajo (no, Tedi, avgusta pa še res ni treba prodajati božičnih lučk in okraskov). 
Letos pa so bili božični prazniki zame še posebej lepi in čarobni. Prvič sem jih preživela kot mama. Zagotovo pa je moja pupa tudi poskrbela, da sem imela občutek, da so prazniki min

Naša družinska božična tradicija
Zadnjih nekaj let je bilo okraševanje božičnega drevesa v moji domeni, letos pa sta se mi pridružila Neja in moj dragi. Sicer sem še vedno sama postavljala drevesce in ga okraševala, saj sta se Neja in Erik bolj kot ne igrala in me opazovala, kaj počnem. Neja je prav z zanimanjem gledala, kako drevo dobiva pisano podobo, najbolj zanimive pa so ji bile lučke. Upam, da bo odslej to naša tradicija in da se mi bosta naslednje leto, ko bo Neja že večja, pridružila oba, čeprav si niti ne predstavljam, kako  poteka okraševanje z majhnim otrokom. :P
Na Facebooku sem decembra našla ogromno božičnih ustvarjalnih idej in ena mi je ostala še posebej v spominu - božična kroglica s snežaki iz prstnih odtisov. Že pred leti sem kupila prozorne božične kroglice, ki sem ji napolnila z različnimi laki, da so zasijale v lepoti, nekaj mi jih je pa ostalo, tako da mi je ena izmed njih letos prišla še kako prav. Kroglico sem pobarvala z modro tempera barvo, ko pa se je barva posušila, je vsak od nas na kroglico naredil odtis prsta, ki se je pozneje spremenil v snežaka (delanje odtisa z Nejo je bilo še posebej zanimivo. In packasto). Dodala sem še božično drevo in napis Naš prvi božič. Čez nekaj let bom kroglico podarila Neji za spomin na njen prvi božični dan.
Sem se pa odločila, da vpeljem oz. ustvarim še eno novo božično tradicijo. In sicer bom Neji vsako leto do 18. leta kupila en božični okrasek. Letos sem se odločila za angelčka, saj se mi je zaradi simbola angela varuha zdel najbolj primeren za prvi božič. 


Božične fotografije
Veliko željo sem imela, da bi z Nejo posnela nekaj božičnih fotografij. Nekaj časa sem razmišljala, da bi poiskala profesionalnega fotografa, a sem si premislila in se odločila, da sama naredim nekaj fotografij za družinski album. In za koledarje, ki sva jih podarila družini in sorodnikom. Brskala sem po Pinterestu in res našla ogromno idej, ki sem jih hotela uresničiti. Naredila sem načrt, v katerih oblačilih jo želim pofotkati in kakšno fotografijo bom posnela kateri dan. Tako je bilo lažje zaradi priprave scene, pa tudi zaradi Nejinega razpoloženja, saj se po navadi hitro naveliča fotkanja (vedno sem jo fotkala po spancu in dojenju, ko je bila res dobro razpoložena). 
Čeprav niso profesionalne, sem s fotografijami zelo zadovoljna, saj Neja res luštno izgleda. Še posebej je zanimiva na fotkah, kjer so okoli nje božične kroglice. 
Ker sem pa hotela tudi nekaj naših skupnih fotografij, smo se eno nedeljo odpravili k našemu sosedu, ki je fotograf, da nas je pofotkal. Sicer smo se slikali pred belim platnom, ne pred božično sceno, ampak so fotografije res krasno uspele, Neja pa je bila tisti dan še posebej dobre volje, tako da sva dobila ogromno zanimivih in lepih fotk njenega kotaljenja in smehljanja. 

Božični večer
 Ker na božič moj oče praznuje rojstni dan, smo se odločili božični večer preživeti pri Erikovi družini. Na žalost dan ni potekal najboljše, saj je bila Neja na začetku še dokaj dobre volje, potem pa je začela tako neutolažljivo jokati, da je niti jaz nisem mogla pomiriti in sva se z dragim odločila za predčasen odhod. Smo pa potem mi trije preživeli prekrasen družinski večer, saj se je doma pocrkljala z nama, pomirila in bila živahna do polnoči.

Božični dan
Na božični dan je pri nas potekal pravi živ žav. Se prav pozna, da smo doma vsi bolj veseli in dobre volje, odkar imamo Nejo in tako je bil letošnji božič manj napet kot vsako leto. Obiskov se je trlo in izgleda, da bolj kot je glasno, raje naša punca spi, saj se že celo večnost ni zgodilo, da bi popoldne prespala dve uri v kosu. Ta dan je bila res dobre volje, z vsemi se je pocrkljala, najbolj pa ji je bil zanimiv ovijalni papir, saj je z veseljem segala po njem in ga mečkala. 




SHARE:

nedelja, 25. december 2016

Želim si ...



V zadnjih dneh sem velikokrat slišala: "Ne vem, kaj naj ti podarim za božič. Česa si želiš?" Moj odgovor je bil vedno: "Hvala, ničesar posebnega ne potrebujem." Bolj so se bližali prazniki, bolj sem razmišljala o obdarovanju in ugotovila, da sem se v zadnjih štirih mesecih, odkar imam Nejo, precej spremenila. Besedi "darilo" in "želja" sta zame dobili nov pomen. Čeprav se na moji listi želja skriva kar nekaj izdelkov, predvsem za Nejo, pa ni nič takega, kar bi morala nujno imeti. Počutim se, kot da je moje življenje popolno - popolno v smislu ljubezni. Še nikoli se nisem počutila tako izpopolnjene, tako srečne, tako polne ljubezni. Res drži, da ti otrok spremeni življenje. Na boljše. Zato si za te praznike želim le, da bi bili srečni in bi z Nejo preživeli čim lepše dni z atijem, ki bo na dopustu, ker sva med tednom bolj malo z njim zaradi službe in njegovih hobijev.

Sem pa zadnje čase razmišljala tudi o drugih stvareh. O tem, kakšni ljudje smo, kaj nosimo v sebi, kako se obnašamo do drugih, kaj želimo naučiti svoje otroke in o tem, ali sploh še znamo ceniti dejanja, malenkosti, ljudi. Zato se na moji listi želja skrivajo druge, nematerialne želje.

Želim si ...

... v prvi vrsti si želim predvsem zdravja za mojo princesko in ostalo družino. Če smo zdravi, zmoremo vse. ;)

... želim si več prijaznosti, obzirnosti in potrpežljivosti. V današnjem svetu, ko vse preveč hitimo, pogostokrat mislimo samo nase in postavljamo svoje potrebe na prvo mesto. Včasih bi se bilo dobro malo ustaviti in pomisliti, da nismo edini, ki se nam mudi, da nismo edini, ki imamo slab dan, da se je včasih dobro malce ustaviti in pomisliti na sočloveka.

... želim si, da bi, preden burno odreagiramo, premislili in se vprašali, kaj bomo s tem dosegli. Da bi pomislili, da je včasih boljše, da odreagiramo mirno, kot pa da se pozneje opravičujemo, ker smo nekoga prizadeli.

... da bi težave reševali skupaj in iskali rešitve s pogovorom. Za vsako težavo se najde rešitev, včasih je treba le stopiti skupaj.

... da bi bili tudi na internetu manj negativni in sovražni. Če nam kaj ni všeč, je zelo preprosto stisniti "x" v desnem zgornjem kotu. Stresanje nejevolje in žaljenje nekoga, ki ga mogoče sploh ne poznamo, ne bo rešilo naših težav in zagotovo ne bo popravilo našega počutja. 

... da bi se zavedali, da nismo edini, ki imamo mnenje in da tega mnenja ne bi vsiljevali drugim, ker ni nujno, da imamo prav. Želim si, da bi znali sprejeti mnenje druge osebe, tudi če se razlikuje od našega. 

... da bi znali bolj ceniti malenkosti.

... da bi se manj obremenjevali z nepomembnimi stvarmi in se večkrat posvetili temu, kar je res pomembno.

... da bi vsak našel nekaj, kar ga osrečuje in izpopolnjuje.

... da bi bilo manj zavistni drugim in bi se znali odločati na podlagi tega, kar res potrebujemo in česar si želimo samo zato, ker imajo to drugi. 

... da bi znali odložiti telefone, se odmakniti od računalnika in televizije ter se v popolnosti posvetiti svojim najdražjim brez motečih dejavnikov.

Drage moje bralke (in bralci, če je kak :)), želim vam, da bi preživele prečudovite božične praznike v krogu svojih najdražjih in da bi jim povedale, kako rade jih imate in da jih cenite. Vesel in blagoslovljen božič!

Foto: Fotografiranje in snemanje Matej Vnuk s. p.
SHARE:

petek, 23. december 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin sedemnajsti teden


Koliko sem stara: 17. tednov

Dojenje: Še vedno se samo dojiva. Kmalu bo dopolnila štiri mesece, zato je pri zajtrku in kosilu obvezno z mano pri mizi, a kot kaže, je še ne zanima, kaj jem, tako daz gosto hrano še ne bova začeli.

Spanje: Neja si je očitno ustvarila nek noj ritem, ki pomeni, da gremo redko spat pred deseto ali enajsto zvečer. Čez vikend ji je nekako uspelo zaspati okrog devetih, čez teden pa smo obvezno pokonci do pozne ure. Za prvo dojenje se zbuja, kakor se ji zazdi. Včasih ob štirih, petih, tudi šestih. Nato se na uro, uro in pol doji in dalje drema do nekje devetih, ko se dokončno zbudi. Podnevi je pokonci po največ dve uri, preden postane zaspana in tako skozi dan zaspi štirikrat. Sem že poskušala, da bi jo podnevi dlje držala pokonci, da bi zvečer prej zaspala, a nima smisla, saj od utrujenosti joče in jo potem raje uspavam.

Uspavanje: Ker postaja vedno težja in ker jo v naročju le stežka uspavam, saj se vedno obrača okoli, in kljub temu da v ležečem položaju komajda odpre oči, takoj, ko jo primem v naročje, pa na veliko odpre oči in se zanima za vse, sem se odločila, da jo bom čez dan tudi v stanovanju poskusila uspavati v vozičku. Ko sem videla, da je postala zaspana, sem jo položila v voziček, jo zibala sem ter tja in se pogovarjala z njo. Nekaj časa me je opazovala, potem pa, brez joka, zaprla oči in zaspala. 

Zanimivosti: Ko se ne carta pri meni v naročju, je večino časa na trebuhu. Kotali se že na veliko, saj se sama obrne s trebuha na hrbet in tudi obratno. Super že pase kravice, tudi na roke se že lepo upira in v tem položaju že uspe seči za igračami in jih prijeti z roko.

Kaj je bilo ta teden najtežje: Neja je imela spet tak teden, da se je hotela veliko crkljati pri meni in biti na rokah. Čeprav postaja vedno težja in bi jo včasih najraje položila dol, ker me začnejo boleti roke, me po drugi strani to niti ne moti toliko, kot me motijo komentarji, da sem jo razvadila, ker je stalno na rokah. Hja, ker lahko štirimesečnega otroka, ki potrebuje mojo bližino, saj je bila devet mesecev v mojem trebuhu, stalno povezana z mano, s svojo ljubeznijo res lahko razvadim.

SHARE:

ponedeljek, 19. december 2016

Mami ustvarja: Božično-novoletna vaza


Vsako leto se okrog decembra lotim izdelave različnih DIY izdelkov. Tako sem lani dragemu naredila adventni koledar (načrtujem pa tudi enega za Nejo drugo leto, ko bo že večja), naravno božično drevo in okrasek za jelko iz naravnih materialov, nekaj časa nazaj pa tudi božične okraske iz lakov za nohte (vse objave najdeš na mojem prejšnjem blogu).

Letos sem se lotila kar nekaj različnih projektov, a na žalost zaradi pomanjkanja časa še niso vsi dokončani. Sem pa letos svojemu kozmetičnemu kotičku pridala dih božično-novoletnih praznikov z vazo oz. skodelico v tem stilu. Izdelava božično-novoletne vaze je izjemno hitra in preprosta, vzela vam bo le nekaj minut.

Potrebujemo:
- stekleno skodelico ali (še boljše) steklen kozarec
- bleščice (po izbiri)
- cvet rože, ki trenutno krasi vaš dom oz. umetno rožo
- vejice iglavca
- vodo
- božične kroglice
- sveče

Izdelava:
Najprej sem v skodelico nasipala toliko bleščic, da so prekrile dno. Nato sem dodala cvet umetne rože, dve vejici smreke in dve manjši božični kroglici. Dodala sem še vodo (do nekje treh četrtin posode) in na vrh previdno položila čajne svečke. Za fotko sem jih tudi prižgala, ampak mislim, da vaza veliko lepše izgleda, če svečke ne gorijo.
Tako okrašena vaza je lahko prekrasna praznična popestritev doma, narejena pa je v nekaj minutah, z izdelki, ki jih zagotovo najdete doma.  

Nasveti:
  • boljša izbira kot skodelica je zagotovo steklen kozarec, saj so božične kroglice lažje od vode in bodo priplavale na površje. Če jih želimo obdržati spodaj (tako bo vaza tudi lepše izgledala), izberemo steklen kozarec (lahko tudi manjšo vazo) in dovolj široko svečo, da pokrije vrh kozarca
  • izberete lahko tudi večjo božično kroglo, ki ji odstranite kovinski nastavek za obešanje, in vanjo položite cvet ter jo postavite v steklen kozarec
  • skodelico lahko naredimo brez vode, in sicer nasipamo bleščice oz. okrasni pesek do treh četrtin skodelice, vanj popikamo manjše božične krogle, vejice iglavca, dodamo umeten cvet in čajne svečke

Upam, da ste dobile idejo, kako popestriti mizo oz. police v prihajajočih prazničnih dneh, če se tako kot jaz lotevate okraševanja nekaj dni pred božičem, bi pa seveda z veseljem slišala tudi vaše predloge za okrasitev doma (še posebej, če se lotevate ustvarjanja okraskov same). 


SHARE:

četrtek, 15. december 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin šestnajsti teden


Koliko sem stara: 16. tednov

Dojenje: Ko se dojiva, se moram z njo umakniti nekam na samo, saj jo vse zanima. Če nekdo pride v sobo, se  se takoj začne ozirati okoli in nekaj časa opazuje tisto osebo, preden se spet začne dojiti. Doji se samo, ko je lačna. Če se je v preteklosti hotela uspavati na dojki, ko je bila zaspana, je sedaj čisto drugače. Redko zaspi med dojenjem, tako da se tudi zvečer drugače uspavava.

Spanje: Čez dan je Neja pravi mali utrujenček. Zjutraj se vedno zbudi dobre volje, a že po uri in pol /dveh postane zaspana. Če nismo na sprehodu, spi nekje pol ure. Ko je utrujena, začne na ves glas jokati, sploh zvečer. Zvečer se po kopanju ali umivanju vedno podojiva, a če zadrema, se med prestavljanjem v posteljico vedno zbudi in začela jokati. Največkrat pa po kopanju zadrema za pol ure in se nato zbudi. Ta teden sva tako hodili spat okrog pol desetih, v sredo celo ob polnoči. To niti ne bi bil tak problem, če ne bi večino večerov prejokala. Ni mi preostalo drugega, kot da sem jo nosila po hiši in skušala uspavati. Ko je končno zaspala, je potem spala kar nekaj ur v kosu do petih /šestih zjutraj, ko je bil čas za prvi podoj, nato pa potegnila spanec nekje do devetih ali desetih (seveda z obveznim zbujanjem na eno uro za desetminutni podoj). 

Zanimivosti: V nedeljo dopoldan se je sama obrnila s hrbta na trebuh. Prav šokirana sem bila, ko sem prišla v spalnico in jo našla na trebuhu, v položaju za pasenje kravic. Za nekaj minut sem jo pustila samo in v sosednji sobi do konca pripravljala darilo za akcijo Božiček za en dan (manjkala je še etiketa), ki smo ga popoldan odpeljali na zbirno mesto, ko se je obrnila. Seveda je bil to zanjo ogromen dosežek in to je pomenilo ogromno ponovitev od tistega trenutka naprej. Na začetku jo je še zanašalo nazaj na hrbet in se je morala kar potruditi, da se je obrnila, a do večera je obvladala zadevo in se obrnila v prvem poskusu. Ker se sama še ne more premakniti v tem položaju, niti seči za stvarmi, seveda po petih minutah sledi huronski jok. Po dveh dneh je tudi ugotovila, kako se lahko obrne nazaj na hrbet. Sicer ne vem, ali je bilo zgolj naključje, ker ji uspe le redko. Od nedelje je seveda večino časa na trebuhu. Še v posteljici se skuša obrniti, ampak je bolj težko, ker ima povzdignjen jogi. Najbolj pa mi je seveda smešna, da ko je utrujena, se najprej obrne na trebuh in šele takrat začne jokati.

Kaj je bilo ta teden najtežje? Zagotovo uspavanje. Drugače kot v vozičku ali na rokah ni hotela zaspati. Ko je postala zaspana, je vedno začela glasno jokati in včasih sem jo le s težavo pomirila. Že po očeh se ji je videlo, da je zaspana, a ko sem jo vzela v naročje, jo je zanimalo vse drugo, samo spanje ne. Najhuje je bilo zvečer, ko je prejokala po dve uri skupaj, preden je zaspala. Čeprav sem ji pela, šuškala, jo nosila po hiši, cartala, včasih ni pomagalo nič in je samo jokala. Na koncu sem že jaz jokala z njo in razmišljala, ali sem res tako slaba mama, da ne znam več pomiriti svojega otroka. Nimam pojma, kaj jo je mučilo. Kolike zagotovo ne, ker z njimi ni imela nikoli težav. Mogoče je bilo za slabo razpoloženje krivo cepljenje ali pa ji je na razpoloženje vplivalo mrzlo, megleno vreme (sem že npr. prej opazila, da je bila ob dnevih, ko je zunaj ves dan deževalo, precej slabše volje kot po navadi).

Kaj je bilo ta teden najlepše? Kljub temu da je bila ta teden slabše bolje kot po navadi, pa je imela čez dan obdobja, ko se je nasmihala. Najlepše je, ko se začne sama od sebe smejati na glas. Po navadi se glasno smeji, ko jo poljubljam po celem telesu ali med umivanjem, zadnje čase pa tudi, ko se začnem jaz na glas smejati.

SHARE:

petek, 09. december 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin petnajsti teden


Koliko sem stara: 15. tednov

Velikost: 64,5 cm

Teža: 6465 g

Dojenje: Nekaj dni zapored sva se dojili pogosteje kot po navadi, nekje na eno uro. Pravijo, da imajo okrog tretjega meseca poskok v rasti, tako da predvidevam, da je bilo to povezano s tem. Jo pa lažje dojim leže kot sede, saj se je med dojenjem v sedečem položaju začela odmikati. Ko jo pristavim k dojki, jo veselo zagrabi, nekajkrat potegne, se odmakne, se spet priklopi, potegne, se odmakne in to zna včasih trajati tudi več kot pol ure. Med odmikanjem včasih pogleda mene, se mi nasmehne ali pa začne opazovati okolico ... Sicer to ne bi bilo naporno, če se ne bi tako silovito odmaknila, da se včasih prav bojim, da mi bo padla z rok. Odmika se tudi med dojenjem leže, a jo tajrat veliko lažje nadzorujem. Med dojenjem je tudi začela raziskovati z rokami. Včasih se prime za obraz, največkrat pa vleče mojo majico. 

Spanje: Uspavanje je spet postalo težavno, tudi čez dan. Najlažje še vedno zaspi v vozičku, na rokah pa jo uspavam le s težavo, saj se mi začne zvijati po rokah, se obračati naokrog in jokati. Tudi petje več ne pomaga, tako da jo po navadi stisnem k sebi, rahlo zibam v naročju in šuškam. Čez čas se umiri in uspe zaspati. Zvečer se sicer uspava med dojenjem, a drema nekaj minut, se zbudi z jokom, se spet doji, zadrema, spet joče in to včasih traja tudi tri ure. Zvečer sem jo poskusila uspavati tudi v naročju, a ne uspeva, najraje se uspava na dojki (podnevi pa je čisto obratno, saj dojko zavrača, če je zaspana in ni lačna). 

Aktivnosti čez dan: Zelo veliko sva zunaj na sprehodu, saj opažam, da ji sveži zrak paše. Najraje jo peljem ven, ko je zaspana, saj ji drugače vožnja v košari več ne odgovarja. Ni ji všeč niti, da mora biti zunaj v toplem pajacu, saj sem vzela večjo številko, da je ne bo prehitro prerastla, to pa pomeni, da če je budna, ne more dati rokic v usta. 

Zanimivosti: Vse, česar se dotakne, pristane v ustih, največkrat so to njene rokice. Midva sva se na to že navadila, opažam pa, da je pri starejših to čisto drugače, saj ji vedno jemljejo rokice iz ust in ji govorijo, da to ni lepo. Sicer sva jim lepo razložila, da nama je pediatrinja povedala, da to ni nič slabega, saj ona skozi usta spoznava nove stvari, a včasih se mi zdi, da imajo nekateri neka svoja prepričanja .... Zelo zanimivo ji je postalo opazovanje ure. Kjerkoli na steni ali na roki jo opazi, se kar zazre v njo in jo nekaj časa opazuje.

Tretja posvetovalnica: V torek smo imeli tretjo posvetovalnico. Ravno 45 minut pred odhodom je zaspala, tako da sem jo morala zbuditi, da sem jo umila in preoblekla ter pripravila za odhod. Ker se ni ravno naspala, sem pričakovala, da bo bolj tečna, a se je zbudila čisto dobre volje. V avtu je dremala, v čakalnici pa se je nama z dragim nasmihala in veselo čebljala. V ordinaciji je niti sestra niti zdravnica nista preveč zanimali, ampak se je radovedno ozirala naokrog in segala za igračami, ki so bile na previjalni mizi. V zadnjem mesecu je zrasla 5 cm in se zredila za en kilogram. Naša pupa res lepo raste in se redi. Po pregledu in posvetovanju z zdravnico je bila Neja cepljena, nato pa smo se umaknili v sobo za dojenje, saj je nakazala, da je lačna, potem pa šli domov.

Prvo cepljenje: Odločila sva se samo za obvezno cepljenje. Med cepljenjem je le rahlo trznila, jokala pa ni, saj je opazovala mene in igračko, ki sem jo držala v roki. Po cepljenju je prespala kar nekaj ur v kosu, zbudila pa se je čisto dobre volje in nasmejana. Na srečo je cepljenje dobro prenesla, saj ni dobila vročine, zvečer pa je tudi hitro zaspala in spala celo noč.

SHARE:

četrtek, 08. december 2016

Kaj podariti nosečki ali novopečeni mamici za božič?

Prav presenetljivo letos na moji listi želja ni nobenega kozmetičnega izdelka. Izdelki, ki si jih želim, so večinoma povezani z ustvarjanjem spominov ali pa gre za izdelke, ki si jih želim za Nejo. V tej objavi sem zbrala nekaj idej, katerih bi se sama razveselila kot nosečka ali novopečena mamica za božič (ali pa tudi rojstni dan, ob rojstvu ...); omenila pa sem tudi nekaj izdelkov, ki jih že imam in sem z njimi zelo zadovoljna. 

1. Milestone kartice
Kartice za obeleževanje nepozabnih prvih trenutkov naših dojenčkov so res čudovito darilo. Ogromno zanimivih in različnih dizajnov se da najti na Aliexpressu in eBayu, vendar sem sama hotela za našo pupo kartice v slovenščini, ki sem jih našla na spletni strani Mali zakladi za 16,95 €. V kolikor ste ustvarjalne narave, lahko kartice ustvarite tudi sami - pravo zakladnico idej najdete na Pinterestu.


2. Dojenčkov ali Nosečkin dnevnik
Oba dnevnika je ustvarila Nina Držaj, ki piše blog Z ljubeznijo, mama. Nosečkin dnevnik je super darilo za vsako nosečko, saj nudi pomoč pri načrtovanju in pripravah v nosečnosti ter ohranja spomine na čudovito obdobje v življenju posameznice. Mi je kar žal, da zase nisem naročila Nosečkinega dnevnika, a sem žal zanj izvedela šele v visoki nosečnosti. Dojenčkov dnevnik pa je zagotovo najboljši album za ohranjanje spominov na otrokovo prvo leto. Vanj namreč lahko zapišemo vse pomembne mejnike, spomine in dogajanja po posameznih mesecih in vse skupaj okrasimo s fotografijami. Sama ga že pridno izpolnjujem, hkrati pa mi nudi tudi smernice pri pisanju Nejinega dnevnika tukaj na blogu.

Nosečkin dnevnik stane 18 €, Dojenčkov pa 20,90 €. V tem božičnem času lahko kupite oba 36,90 €. Če želite katerega izmed dnevnikov ali pa kar oba komu položiti pod jelko, imate čas za naročila le še do 18. decembra (drugače boste dobili svoje izdelke po praznikih). :)


3. Mamina (po)moč
Novost na našem trgu je rokovnik Mamina (po)moč, ki ga je ustvarila blogerka Danijela z bloga Mami na OFF skupaj z ustvarjalnci Magic planerja. Gre za rokovnik, prilagojen mamicam, namenjen načrtovanju prostega časa in zapisovanju ter shranjevanju spominov na otroštvo otrok. Pri meni zaenkrat ostaja na listi želja, si ga bom pa zagotovo privoščila, ko bo Neja malce večja ali pa ko na svet pokuka drug otrok in bo naš vsakdan vedno bolj kaotičen. :)

4. Jedilni set Done by Deer Happy Dots
V tale jedilni set sem se zaljubila na prvi pogled. Sicer je darilo bolj primerno za naše male zaklade, a mene ne bi motilo, če bi me letos počakal pod jelko, da bi ga lahko z Nejo čez nekaj tednov, ko bova začeli z uvajanjem goste hrane, uporabili. Na spletni strani Mali zakladi stane 26,95€, v setu pa so deljeni krožnik, žlica, vilica in skodelica za učenje pitja. 
Vir fotografije


5. Zabavne nosečniške majice
Zabavne nosečniške majice znajo biti prav zanimivo darilo za sestro, svakinjo, prijateljico, če so tej osebi take majice všeč, po drugi strani pa tudi delikatno, če jih ne mara, tako da se je prej dobro pozanimati, če bo nosečka take majice vesela. :) Jaz sem svojo kupila spomadi v Mani, dobijo pa se tudi v različnih spletnih trgovinah (npr. www.trebuscek.si - moja najljubša :)).



6. Set za odtis noge
Ko se dojenčki narodijo, so njihova stopala čisto majcena. Mamice si želimo to drobceno bitjece do potankosti stisniti v misli, saj še prehitro zrastejo. Uokvirjen odtis stopala bo zagotovo prekrasen spomin na dni, ko so bili naši otroci še dojenčki. Midva sva set za odtis noge dobila ob Nejinem rojstvu in najine police že krasi majhna nogica. ;) Seti se dobijo v raznoraznih trgovinah (Pikapolonica, Baby Center), vsebujejo pa maso za odtis noge, valjček, lepilni trak ter okvir za odtis in fotografijo. 

Vir fotografije



Seveda pa lahko novopečene mamice in nosečke vedno pocrkljate tudi z ostalimi stvarmi, nečim, kar imajo rade in predstavlja njih. Tako bi se jaz zagotovo razveselila tudi nečesa sladkega in barvitega odtenka mat šminke. Če pa ste ustvarjalne narave, verjamem, da se bo vsakdo razveselil doma, iz srca narejenega darila, saj navsezadnje štejeta namen in dobra misel. :)

SHARE:

petek, 02. december 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin štirinajsti teden


Koliko sem stara: 14. tednov

Aktivnosti čez dan: Ta teden smo bili pravi potepuhi. Zdi se mi, kot da sva bili vsak dan nekje na obisku. Vikend smo preživeli pri atijevih sorodnikih, v ponedeljek sva bili na obisku pri mojih sorodnikih, v sredo pri prijateljici, v četrtek smo hodili k mamini prijateljici po adventni venček ... Sedaj, ko je stara že tri mesece, je z njo veliko lažje iti kam na obisk, saj jo že zelo zanima dogajanje okoli nje, vsakemu, ki govori z njo, se nasmehne in več ne zahteva dojke takoj, ko ugotovi, da ni doma in bi se zato želela stisniti in pocrkljati z mamo. Vreme je bilo prečudovito, prav nič novembrsko, tako da sva bili res ogromno zunaj na zraku.

Spanje: Zvečer zaspi med osmo in deveto, spi pa zjutraj do petih, ko se zbudi za dojenje. Če je prej obvezno zaspala nazaj še za kaki dve uri ali tri, je ta teden to postalo redkost, saj se je ob petih zbudila popolnoma zbujena in nasmejana in je po dojenju začela na veliko čebljati. Po kaki uri ali dveh ji je potem le uspelo zaspati in sva oddremali še kako uro ali dve.

Zanimivosti: Naša punca postaja vedno bolj zgovorna. Ko je budna, ves čas čeblja in brblja. preizkuša pa že tudi jakost svojega glasu. Njen najljubši zvok je samoglasnik a. Kdo bi si mislil, da obstaja nešteto načinov, kako izgovoriti en glas. :) Sedaj že lahko ugotovim, kakšne volje je, glede na to, kako izgovori samoglasnik a. Občasno je začela že tudi cviliti. Sedaj se že večkrat nasmeje na glas, tudi ko samo kaj opazuje. Res je pravi dobrovoljček.

Pasenje kravic: Kako se v nekaj dnevih vse spremeni. Če prejšnji teden položaja na trebuhu še ni preveč marala, je sedaj ravno obratno. Sama se že skuša obrniti na trebuh, a ji še ne uspeva. Prav smešno jo je opazovati, ko poskuša večkrat zaporedoma in se ob vsakem poskusu razjezi, ker ji ni uspelo.

Najlepši trenutki: V nedeljo je bilo res čudovito, že prav pomladno vreme, zato sva se z dragim odločila, da se odpravimo na izlet. Ker s tako majhnim otrokom res nisva hotela nekam daleč, sva odšla v Moravske Toplice, kjer sva se sprehodila po parku, nato pa se ustavila še na tortici in kavi. Neja je sicer cel izlet prespala, ampak se je prav videlo, da ji je svež zrak ustrezal, saj smo odšli po tem še na obisk s Erikovi stari mami, kjer je bila zelo dobre volje, se vsem nasmihala in veselo opazovala dogajanje. Po navadi je bila na večernih obiskih pravi tečko zaradi utrujenosti.

Česa se veselim: Tretje posvetovalnice. Sicer me je malce strah prvega cepljenja, ker nimam pojma, kako bo naša punca odreagirala na cepivo, a po drugi strani komaj čakam, da bo to za nami.
SHARE:

sreda, 30. november 2016

Božiček za en dan


Čeprav bova z dragim letos z Nejo preživela prvi skupni božič, sva se odločila, da je ne bova posebej obdarjala. Sproti ji kupujeva vse, kar potrebuje in včasih si mama privošči kak nakup tudi za svojo dušo (priznam, raje ne hodim po trgovinah, ker se ob lepih oblačilcih za dekleta kar topim in bi ji najraje vse kupila, a se mi hkrati zdi škoda kupovati nekaj, kar bo imela oblečeno le enkrat ali dvakrat). 

Namesto tega sem se odločila, da bom letos raje božička za en dan in bom enemu otroku polepšala praznike. Dobrodelno akcijo Božiček za en dan sem zasledila že lani, a sem na žalost zamudila prijavo. Letos sem še pravočasno pobrskala po njihovi strani in za svojo obdarovanjo izbrala deklico, ki je le mesec dni starejša od moje princeske. Za darilo sem izbrala nekaj izdelkov, ki se mi zdijo primerni za dojenčke in katerih bi se tudi sama razveselila za svojo princesko: plenice, čistilne robčke, nogavice, ninico, milo za kopanje, hladilno mazilo in dva bodija. 

Za to, da osrečite enega izmed otrok, ne potrebujete veliko. Le prijavite se na spletni strani www.bozicekzaendan.si, izberete otroka, ki ga želite obdariti, doma poiščete staro škatlo za čevlje, jo okrasite in napolnite z darili. Pri njihovi izbiri upoštevate starost izbranega otroka. Seznam daril, ki sodijo v škatlo, najdete na njihovi spletni strani

Z Nejo sva danes ovili škatlo s papirjem in vanjo položili darila. No, bolj kot ne je vse skupaj počela mami. :P Neja se je igrala s svojimi ropotuljicami, vmes pa pogledala, kaj delam in se zelo zanimala za ovijalni papir. Zadnje čase vse pristane v njenih ustih in malo je manjkalo, da bi se isto zgodilo tudi s pokrovom od škatle, a je ugotovila, da je pretežek in ga ne bo mogla potegniti k sebi. :P Čez vikend pa bomo odnesli škatlo na zbiralno mesto v Žižke, od koder bo nadaljevala svojo pot do obdarovanke. 

Še vedno imate čas, da obdarite enega izmed otrok in mu polepšate praznike. Akcija Božiček za en dan letos traja do 6. decembra. 


SHARE:

petek, 25. november 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin trinajsti teden


Koliko sem stara: 13. tednov

Dojenje: Glede dojenja si je Neja ustvarila nek ritem, saj se doji takrat, ko je lačna in po navadi se v 10 oz. 15 minutah naje. Tudi meni ta ritem ustreza, saj to pomeni, da lahko več postorim po hiši kot prva dva meseca, ko je bila skorajda ves čas na dojki. Težave s polivanjem so se nekoliko umirile, vendar pa ji velikokrat priteče kaj iz ust, ko brca in maha z rokami. Nekaj tednov je prav lepo podirala kupček po hranjenju, sedaj pa ga spet le redko in še takrat po navadi poliva, velikokrat pa rigne kako uro po hranjenju ali ko jo položim v položaj za pasenje kravic. 

Spanje: Prvo rundo prespi od osmih do petih, ko se prvič podoji, nato pa ostane pri meni v postelji in se zbuja ob različnih urah. Včasih je pokonci že ob osmih, včasih pa spiva do pol desetih. Čez dan spi enkrat dopoldne in dvakrat popoldne po nekje od pol do ene ure.

Kopanje: Banjica ji že postala skoraj premajhna. Opažam, da bi že rada plavala, saj se med kopanjem skoz premika in brca, predvsem, ko jo obrnem na trebuh. Brca že tako, da so tla v kuhinji čisto mokra. Zelo rada se kopa in včasih se prav razjezi, ko jo dvignem iz banjice.

Zanimivosti: Neja se čedaje pogosteje obrača na bok in se trudi doseči igrače na njeni desni ali levi strani, ki pa na koncu seveda pristanejo v ustih. Prav zanimivo jo je opazovati, ko opazuje svoje rokice ali igračo, nato pa po hitrem postopku pristanejo v ustih. Ob tem spušča prav zanimive zvoke. Čedalje pogosteje jo čez dan polagam v položaj za pasenje kravic, a opažam, da ne uživa preveč na trebuhu, saj se po nekaj minutah začne pritoževati in jo moram obrniti na hrbet.

Kaj je bilo najtežje: V torek sva imeli rahlo krizo, saj je začela po dopoldanskem spancu neutolažljivo jokati. Vse sem preizkusila: jo dala na dojko, če je slučajno lačna, izmerila vročino, slekla, če ji je vroče, pokrila, če bi ji bilo mrzlo, jo pregledala, če bi imela slučajno kje ujet las, ki bi jo rezal, ker me rada cuka, a ni nič pomagalo. Še v naročju in s petjem ter šuškanjem sem jo le stežka pomirila. Na koncu sem jo dala v voziček in na zraku je - verjetno tudi od utrujenosti od joka - končno zaspala. Zelo mi je težko, ko neutolažljivo joka, jaz pa je ne znam pomiriti. Včasih ima take trenutke, ko bi se rada crkljala pri meni v naročju, a sedaj niti to ni pomagalo, da bi nehala jokati.

Najlepši trenutki: V četrtek sva z Nejo obiskali mojo prijateljico Nelo in njeno hčerko Rajo, ki je rojena dva tedna pred našo punco. Prav zanimivo ju je bilo opazovati, kako sta se gledali, se nasmihali ena drugi in brbotali. Najbolj pa mi je ostal v spominu trenutek, ko je naša punca začela jokati, Raja, ki je bila do takrat dobre volje, pa jo je nekaj časa opazovala, nato pa začela jokati tudi sama. Ko sem Nejo pomirila, je tudi Raja nehala jokati. Dojenčki so res zelo zanimivi.

SHARE:

nedelja, 20. november 2016

Kako s fotografijami ovekovečiti otrokovo prvo leto?

Že v času nosečnosti sem pogosto brskala za idejami, kako bi s fotografskim objektivom ovekovečila Nejino prvo leto. Kljub temu da sem precej slab ljubiteljski fotograf, se mi zdi, da bodo fotografije res prekrasen spomin na njeno otroštvo, pa četudi ne bodo profesionalne. Bodo pa za domač album dovolj dobre. Verjamem, da ga bo čez nekaj let z veseljem odprla in pogledala fotografije. Dragi me pogosto krega, češ, zakaj jo že spet slikam, ampak lahko je njemu govoriti, ki ima dva albuma iz obdobja svojega najzgodnejšega otroštva. Sama nimam veliko fotografij iz časa, ko sem bila dojenček. Moje prve fotografije so nastale, ko sem bila pri prvem mesecu starosti pri krstu. Naslednje sledijo v albumu fotografije s krsta mojega brata, ko sem imela nekje leto in pol. Vmes pa nič. Tudi pozneje so moje fotografije iz otroštva bolj redke. Za razliko od mene bo imela moja punca res en kup fotografij, ki ji bodo ostale v spomin. 

Na Pinterestu sem našla izjemno veliko idej, kako ovekovečiti otrokovo prvo leto, od tedenskega fotografiranja, prej in potem fotografij do mesečnega fotografiranja. Nekaj od teh sem se lotila tudi sama in tako prišla do ideje, da bi lahko o tem spisala tudi objavo. 

1. Tedensko fotografiranje dojenčka
52 tednov, 52 fotografij. Zagotovo zelo naporen projekt, ampak po drugi strani tudi izjemno zanimiv. Prve tedne se dojenčki spreminjajo iz tedna v teden in zanimivo je opazovati te spremembe. Vsakotedenskega fotografiranja sem se lotila tudi jaz in ta teden sva z Nejo posneli že 13. fotografijo.

O tem, kako sem se sama lotila tega projekta in kaj sem se v treh mesecih naučila, bom kmalu spisala eno objavo, drugi del pa bo sledil, ko z Nejo zaključiva enoletno fotografiranje.


2. Mesečno fotografiranje dojenčka
Podoben projekt prejšnjemu, vendar lažje izvedljiv, je mesečno fotografiranje dojenčka. Tukaj obstaja res ogromno možnosti, na kakšen način posneti fotografijo. Fotografije so lahko posnete na kaki podlagi, ko dojenček leži, v košari, na stolu, fotkate lahko celega dojenčka ali samo obraz, uporabite lahko nalepke, Milestone kartice, številke naredite z raznoraznimi pripomočki (lego kocke, jesensko listje, cvetje ...). Pri mesečnem fotografiranju je res nešteto možnosti za prekrasne in zanimive fotografije.

Tudi mesečnega fotografiranja sva se lotili. S temi fotografijami bom popestrila Nejin Dojenčkov dnevnik (naročite ga lahko tukaj). Fotografiram jo v belem bodiju, na katerega prilepim nalepke iz trgovine Pick Art Design, in oranžnem neonskem tutuju, ki sem ga naročila v spletni trgovini Peekaboo.


3. Prej in potem fotografije
Izjemno zanimive in luštne so mi ideje za fotografije prej-potem. Prva fotografija je fotografija nosečniškega trebuha, ki je lahko posneta na več načinov, druga pa je fotografija v isti poziciji z dojenčkom. Tudi midva z dragim sva jih posnela nekaj. Eno sem že objavila na Instagramu. Hotela sva posneti tudi podobno fotografijo, kot je prva levo. Nosečniško fotografijo imava, z Nejo pa nama je ni uspelo posneti, ker dragi ni hotel, z izgovorom, kaj pa če se pokaka ravno, ko jo bom poljubljal na rit. Haha.


4. DIY oznanilo rojstva
Večina jih že itak da pofotkati oznanilo otrokovega rojstva profesionalnemu fotografu, naredite ga pa lahko tudi same doma. Meni osebno so spodnje fotografije dosti lepše kot pa tiste, ki imajo vse podatke zapisane na računalniku.


Če poznate še kako zanimivo idejo, na kakšen način skozi fotografijo spremljati dojenčkovo prvo leto, ste vabljene, da jo delite z nami. :)

Vir fotografij: Pinterest
SHARE:

petek, 18. november 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin dvanajsti teden


Koliko sem stara: 12. tednov

Dojenje: Dojiva se na nekaj ur, odvisno, kdaj pokaže, da je lačna (takrat začne sesati prste), edino zvečer rada malce potegne in se pocrklja na dojki. 

Spanje: Ponoči je naša punca pravi mali zaspanko. Zaspi nekje med osmo in deveto in spi zjutraj do petih ali šestih. Devet ur v kosu je pravi blagoslov tudi za naju z dragim, ki se uspeva naspati. Zvečer se večinoma uspava na dojki. Včasih opazim, da se, ko jo položim v posteljico, zbudi. Po navadi ugasnem luč in počakam nekaj minut, če bo slučajno začela jokati, a večinoma ji takrat uspe zaspati sami.

Aktivnosti čez dan: Zjutraj, ko vstaneva, jo po navadi umijem, previjem in podojim, nato pa se igrava. Če je lepo vreme, ga izkoristiva in se odpraviva na enourni sprehod, saj Neja zunaj zelo uživa in v vozičku tudi takoj zaspi. Takoj se pozna, ko je slabo vreme in ne moreva ven, saj je takrat slabše volje, bolj razdražljiva, zaspana in več joka. Čez dan jo uspavam v naročju in ji pojem, saj tako najlažje zaspi.

Zanimivosti: Prav zanimivo jo je opazovati, kako se vsak dan nauči nekaj novega. Čeprav najbolj uživa na hrbtu, se vse pogosteje obrača na bok, predvsem ko so zraven nje položene ropotuljice. Igrače že prijema v roke, ampak čisto vse, kar prime v roke, daje v usta. So pa njena najljubša "igrača" še vedno njene roke, ki niso v ustih samo takrat, ko spi, se doji in maha, ko se kdo pogovarja z njo. 

Najzabavnejši trenutki:  Ko se zjutraj podojiva, jo pustim ob sebi v postelji, da zadremava še za nekaj časa. A takrat, ko se zbudi ob meni, je jaz sploh ne zanimam, ampak se obrača k svoji posteljici, kjer ima blazino s sovicami. Takrat jo za nekaj časa položim v posteljico, kjer sega za njimi in jim na glas nekaj čeblja. Tiste trenutke izkoristim za obisk kopalnice. 

Najlepši trenutek: Trenutki, ko se z njo igra kateri od naju z dragim in se začne na ves glas smejati, so zagotovo ena izmed stvari, ki si jih želim zapomniti za vedno.

SHARE:

petek, 11. november 2016

Dojenčkov dnevnik: Nejin enajsti teden


Koliko sem stara: 11. tednov

Dojenje: Dojila se je nekje na tri ure, saj se je priklopila na dojko samo, ko je bila lačna, za crkljanje pa samo zvečer, pa še to le občasno. 

Uspavanje: Začuda se ta teden ne čez dan ne zvečer ni hotela uspavati na dojki, kot doslej, ampak sem jo podnevi vedno uspavala v naročju ter pela pesmico (najraje ima, če ji pojemo Čuk se je oženil), zvečer pa niti uspavanje v naročju ni pomagalo, tako da sem jo po navadi, ko je bila že precej utrujena, položila v posteljico in ugasnila luč. Kakih 10 minut je si je nekaj čebljala, potem pa zaspala. To sva prakticirali ves teden in očitno je ni motilo, da ni zaspala ob meni, saj ni protestirala z jokom in je po nekaj minutah zaspala. 

Spanje: Premik ure nas je prva dva dni malce zmešal, saj se je Neja zbujala dvakrat na noč za hranjenje, a potem smo se nekako navadili in se je zbujala enkrat na noč (med tretjo in četrto) in potem spet okoli pol sedme, se podojila in takoj zaspala, popolnoma pa se je zbudila okrog osmih. Tudi podnevi je več spala, nekje štirikrat po pol ure do ene ure. 

Aktivnosti čez dan: Kljub temu da je sedaj že prej temno zaradi premika ure, še vedno hodiva dvakrat na dan na sprehod, enkrat dopoldne in enkrat popoldne. Opažam, da tudi Neji svež zrak ustreza in po navadi takoj zaspi, ko narediva nekaj metrov z vozičkom. Pa še lepo vreme je treba izkoristiti, saj je november po navadi meglen in deževen. Ko je budna, se igrava ali prebirava pravljice. Predmetom že veselo sledi s pogledom, vse jo zanima, pa tudi, ko prebirava pravljico, obrnem knjigo proti njej in veselo opazuje slike.

Težave: Na obrazu se ji je pojavila suha koža, zato sm kupila kremo Mustela, ji kožo vsak dan mazala in po nekaj dneh se je stanje zelo izboljšalo. To kremo bomo zagotovo uporabljali celo zimo.

Zanimivosti: Ko se ponoči ali zjutraj zbudi, ne joka, ampak si po navadi rine roke v usta in mene zbudi njeno mlackanje. Ko sem sklonim nad njo in ji zaželim dobro jutro, se prav veselo nasmehne. Obožujem taka jutra. Ob pol sedmih, ko se spet zbudi lačna, jo vzamem k sebi v posteljo (ker takrat ati že odide) in skupaj zaspiva še za kako uro. Obema paše, da se malo stiskava. Prav zanimiva mi je tudi, ko je zelo utrujena oz. se želi pocartati. Takrat se na pol v joku "toži" in jo je treba vzeti v naročje. Zelo rada ima, če ji kdo poje pesmice, saj se ne glede na utrujenost takrat nasmehne in čez nekaj časa zaspi. Zelo zanimivo ji je, ko jo položimo na trebuh. Opira se že na komolce in visoko dvigne glavo. 
Follow my blog with Bloglovin
SHARE:
Blogger Template Created by pipdig